| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Vpliv ekonomskih razmer na povečanje samomorilnosti v svetu in Sloveniji
Vernesa Trgalović, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dejanje samomora pomeni ubiti samega sebe. V diplomskem delu so predstavljeni pojmi, kot so samomorilno vedenje, vpliv posledic ekonomskih razmerij na povečanje samomorov, na povečanje duševnih bolezni, na brezposelnost in načini zmanjševana samomorov. Samomor je tema, o kateri ljudje nočejo govoriti in jo potiskajo v ozadje. Metodologija: Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s študijem domače in tuje strokovne literature. Rezultati: Pregled literature je pokazal, da posledice ekonomskih razmer vplivajo na povečanje samomorilnosti, na brezposelnost in na povečanje števila duševnih bolezni. Kakovost življenja ljudi se zaradi slabih ekonomskih razmer znižuje. Prihaja do vse večje brezposelnosti, socialne izključenosti, revščine, kar vodi v stres, in posledično v povečanje številnih duševnih motenj. Z njimi je povezana tudi večja stopnja samomorilnosti. Medicinska sestra je tista, ki v okviru promocije duševnega zdravja deluje na vseh treh nivojih: primarnem, sekundarnem in terciarnem, prav tako pa tudi prepoznava nevarnost samomorilnosti in deluje v primerih poskusov samomora. Sklep: Ekonomske razmere vplivajo na duševno zdravje ljudi; v kolikšni meri pa je odvisno od finančnega stanja ljudi in od pomoči s strani države.
Ključne besede: samomor, ekonomske razmere, zmanjševanje števila samomorov, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2014; Ogledov: 1400; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (885,70 KB)

22.
PRVINE GROTESKE V SODOBNI SLOVENSKI KRATKI PROZI
Anja Klep, 2014, diplomsko delo

Opis: Pojav groteske na motivno-tematski ravni doda vrednost, obarvanost, slikovitost in polnost. Hkrati nam kot sprejemnikom/bralcem na recepcijski ravni obudi občutek gnusa, smeha, sočustvovanja, pomilovanja, presenečenja, odvratnosti, jeze, absurda, resignacije … Elemente groteske so vpenjali v svoje tekste različni avtorji, mi pa se bomo posvetili groteski v sodobni slovenski kratki prozi pri izbranih pisateljih. Največ gnusa in absurda med izbranimi zbirkami kratke proze nam na notranjeslogovnem nivoju ponudi Mihaela Hojnik v zbirki kratke proze Maločudnice. Zaradi same vsebine kratkih zgodb njeni teksti dolga leta niso bili sprejeti in so bili zavrnjeni ob vsaki prošnji za objavo. Zbirka je izšla šele dve leti po smrti avtorice. Prvotni naslov »Gnusljivke« bi bralce najnatančneje pripravil na to, kakšni občutki se porajajo v recepcijskem procesu med branjem. Dodatne realistične in fantastične prvine pa zbirko zaokrožijo v samosvojo celoto. Podobno, a vendarle manj slikovito, se groteskne prvine kažejo v kratki prozi Mojce Kumerdej v zbirki Temna snov. Groteska izgubi rdečo nit, pri čemer prevladuje realistični slog upovedovanja, kar lahko bralce napolni z mešanimi občutki. Fantastične in groteskne prvine kakor tudi motive, smrt narave in kanibalizem nam ponudi Gregor Lozar v zbirki Spačene. Sam naslov nas opozori na nepovprečnost glavnih oseb, njihovega življenja, posredno tudi same zgodbe. Različne motive, kakor so smrt, uboj, posilstvo, samomor, telesna pohabljenost, smrt narave in duševna razdvojenost smo primerjali skozi motivno-tematsko analizo med izbranimi zbirkami kratke proze. Naravna smrt, posejana z grotesknimi prvinami, uboji, ki nam s pomočjo grotesknih prvin prikazujejo naravo morilca; samomori, ki nam prikažejo groteskno končanje praznih življenj; telesna pohabljenost, ki nam groteskno obarvane motive lahko prikaže v fantastični luči; in smrt narave, ki nam lahko kot bralcem vzbuja negativne občutke.
Ključne besede: groteska, sodobna slovenska kratka proza, Mihaela Hojnik, Mojca Kumerdej, Gregor Lozar, smrt, uboj, posilstvo, samomor, obsesija, telesna pohabljenost, smrt narave, motivno-tematska analiza.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 3114; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (568,51 KB)

23.
PRAVNA UREDITEV EVTANAZIJE
Klaudija Jelenko, 2013, diplomsko delo

Opis: Iskanje odgovora na vprašanje ali pravica do življenja zajema tudi pravico do smrti, se zastavlja ljudem od zmeraj. Že v antični zgodovini so omenjenemu vprašanju posvečali veliko pozornost in oblikovali bolj ali manj zaokrožena stališča do tega človeškega vprašanja. Evtanazija v dobesednem prevodu pomeni dobro smrt in je kot sinonim za usmrtitev brez bolečin, predmet številnih razprav. Le-teh je v današnjem času zmeraj več predvsem zato, ker je medicina ustvarila velik napredek v smislu podaljšanja pričakovane življenjske dobe, hkrati pa je razvila pripomočke, ki človeka ohranjajo pri življenju, čeprav sam ni sposoben izvajati niti najosnovnejših življenjskih funkcij in si sam ali njegovi svojci zanj želijo evtanazijo. Ta se pojavlja v različnih oblikah. Tako poznamo aktivno in pasivno, prostovoljno in neprostovoljno ter posredno in neposredno evtanazijo (posredno imenujemo tudi metoda z dvojnim učinkom). V okviru nadzorovanega konca človeškega življenja govorimo tudi o samomoru z zdravnikovo pomočjo, pri katerem zdravnik pacientu priskrbi navodila ali sredstva, samo dejanje, posledica katerega je smrt, pa si zada pacient sam. Vprašanje legalizacije evtanazije je postalo aktualno šele v zadnjih dvajsetih letih. Pred tem je bilo njeno izvajanje v glavnem prepovedano predvsem zaradi močnega vpliva Cerkve, ki evtanaziji ostro nasprotuje, v Drugi svetovni vojni pa se je beseda evtanazija uporabljala za množična pobijanja »nearijcev«. Dovolitev evtanazije v posameznih državah danes je posledica dojemanja pravice do življenja kot pravice, ki daje posamezniku možnost svobodne odločitve o smrti. Dodaten argument njeni dovolitvi je pravica do dostojanstva, ki pa je človeku v veliki meri odvzeto, če priklenjen na bolniško posteljo v hudih bolečinah čaka na svoj konec. Pretresljive so zgodbe Nancy Cruzan, Ge. Pretty, g. Welby-ja in številnih drugih, ki so se pred nacionalnimi sodišči ali pred Evropskim sodiščem za človekove pravice borili za dovolitev izvedbe evtanazije, ki bi končala njihove muke. Prav primeri posameznikov, ki so pomagali pri samomoru ali kako drugače sodelovali pri smrti na prošnjo bolnika, so v mnogih državah privedli do dovolitve evtanazije. Le ta je sicer v večini primerov še zmeraj opredeljena kot kaznivo dejanje, vendar pa posameznik ni kazensko preganjan, v kolikor je bila evtanazija izvedena v okviru strogo določenih pogojev. Na ta način je danes evtanazija pravno dopustna na Nizozemskem, v Belgiji, Luxemburgu, nekaterih državah v ZDA,… V Švici dovoljujejo zdravnikovo pomoč pri samomoru, za ta namen pa so ustanovili tudi organizacije, kot sta Exit in Dignitas. Nasprotniki legalizacije opozarjajo, da pravica do življenja, ne zajema pravice do smrti (takšno mnenje je dal tudi Svet Evrope). Pravica do dostojanstva v tem smislu, pa pomeni skrb bližnjih za umirajočega. Dovolitev evtanazije po mnenju njenih nasprotnikov bi prinesla številne zlorabe in pritisk na bolne, naj se zanjo odločijo.
Ključne besede: evtanazija, aktivna in pasivna evtanazija, metoda z dvojnim učinkom, samomor z zdravnikovo pomočjo, pravno stališče, Cerkev, legalizacija, pravica do življenja
Objavljeno v DKUM: 13.01.2014; Ogledov: 2751; Prenosov: 814
.pdf Celotno besedilo (528,45 KB)

24.
POJAV SAMOMORILNOSTI V MLADOSTNIŠTVU
Danijel Šterman, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pojav samomora v mladostništvu. Podobno kot v drugih življenjskih obdobjih se tudi v mladostniškem povezuje, sešteva in medsebojno ojačuje več dejavnikov, ki v svojem sovplivanju povečujejo možnost in nevarnost samomora. Prikazali smo glavne vzroke umrljivosti mladih ter z njimi povezane dejavnike tveganega vedenja. Preprečevanje samomora mladostnikov je ena od prednostnih nalog v družbi. Z namenom, da se samomor prepreči, smo poudarili preventivne dejavnosti in ukrepe. Ker samomor in druge oblike samomorilnega vedenja predstavljajo velik javno zdravstveni problem, se mora k njegovemu zmanjševanju pristopiti z jasno opredeljenimi cilji in nalogami. Pri tem je vloga delavcev v zdravstveni negi izrednega pomena. V nadaljevanju diplomskega dela smo podrobneje predstavili vlogo medicinske sestre pri obravnavi suicidalno ogroženega mladostnika. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena med dijaki gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo mladi do samomora, skušali smo ugotoviti, ali mladostniki prepoznajo opozorilne znake ter ali znajo pravilno in hitro odreagirati nanje. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mnenja, da so najpogostejši dejavniki za samomor družinski spori, ljubezenski konflikti ter duševne in depresivne motnje. Mladi menijo, da je potrebna večja osveščenost ljudi o virih pomoči za reševanje njihovih stisk.
Ključne besede: samomor, mladostništvo, dejavniki tveganja, preventiva, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 1638; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (518,91 KB)

25.
Nagnjenosti mladih k samomoru
Ružica Aračić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se poskuša razjasniti fenomen samomora med mladimi s pomočjo domače in svetovne literature. V analizi, ki je teoretično naravnana, se opredeli pojem samomora, zgodovine in nekaterih pomembnih stališč o samomoru skozi čas glede na družbeno ureditev. Predstavljeni so dejavnike, ki na splošno vplivajo na pojav samomorilnosti v neki družbi in dejavniki tveganja za samomorilnost med mladostniki. Predstavljena je tudi statistična primerjava samomorov med mladostniki v Sloveniji, Evropski Uniji in svetu.
Ključne besede: samomor, dejavniki tveganja, mladi, duševne motnje
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 1725; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

26.
Seznanjenost mladih s problemom samomorilnosti v Sloveniji
Jasna Kašnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj imamo že več desetletij visok količnik samomorilnosti v primerjavi z drugimi državami. Zelo pomembno je, da so mladi seznanjeni s problemom samomorilnosti, saj bi lahko samomor preprečili, če bi prepoznali ogroženost samomorilne osebe, opozorilne znake pa vzeli resno. V diplomskem delu predstavljamo dve najbolj samomorilno ogroženi skupini, mladostnike in starostnike. Predstavili smo dejavnike tveganja za samomorilno vedenje med mladimi in starejšimi, preprečevanje samomora v primarnem zdravstvu, med mladimi in med starejšimi ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi samomorilnih pacientov. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli na eni izmed srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 60 polnoletnih mladostnikov. Raziskava je bila izvedena meseca decembra leta 2011. Rezultati. Po mnenju anketiranih mladostnikov je glavni razlog za samomorilnost depresija, najpogostejši razlog za samomorilnost med mladimi so neurejeni odnosi v družini, najpogostejša razloga za samomorilnost med starejšimi pa sta osamljenost in socialno-ekonomski status. Iz raziskave je razvidno, da so mladostniki sorazmerno dobro seznanjeni s problemom samomorilnosti. Sklep. Mladostniki potrebujejo ustrezno znanje o problemu samomorilnosti, da bi lahko primerno ukrepali ob srečanju s samomorilno osebo in da se sami ne bi odločili za takšno »rešitev« svojih težav.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2029; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

27.
É. DURKHEIM IN ŠTUDIJA SAMOMORA – SODOBNA RELEVANTNOST
Monika Mešnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Na področju sociologije se je s problemom samomorilnosti prvi ukvarjal Émile Durkheim v delu Le Suicide (1897). S pomočjo uradnih statističnih podatkov, ki so bili dostopni v Evropi v 19. in 20. stoletju, je želel dokazati znanstveno resnico, ki se nanaša na družbena dejstva o samomorilnosti. Oblikoval je koncept družbene integracije in regulacije, s pomočjo katerega je razdelal tipologijo samomorov. Tako jih glede na osnovne značilnosti deli na egoistične, altruistične, anomične in fatalistične. Poleg poimenovanja imajo v raziskavi pomembno vlogo tudi različni družbeni dejavniki, zlasti dolžnosti in obveznosti, ki jih posamezniku vsiljuje družba. Durkheimova študija je tako prikazala, da si v povprečju življenje pogosteje vzamejo moški, poročene ženske brez otrok in samski ljudje. Primerjal je tudi samomorilnost v odnosu do verske pripadnosti: v katoliških državah je samomorilnost nižja kot v protestantskih in višja kot pri judih. Na samomor pa vplivajo tudi drugi družbeni dejavniki, predvsem politični prevrati, revščina in izobrazba. Mnogi sociologi so želeli Durkheimove trditve ponovno preučiti in potrditi njihovo pravilnost, spet drugi so iskali dokaze o nesprejemljivosti te teorije. Danes se znanstveniki zavedajo, da samomora ne gre pripisovati zgolj sociološkim dejavnikom, ampak je potrebno upoštevati vse vidike tega fenomena.
Ključne besede: samomor, egoizem, anomija, integracija, regulacija, statistika
Objavljeno v DKUM: 17.09.2012; Ogledov: 5737; Prenosov: 841
.pdf Celotno besedilo (764,17 KB)

28.
OBRAVNAVA PACIENTA S SAMOMORILNIM VEDENJEM V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Kristijan Bohak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomorilno vedenje je značilnost vseh življenjskih obdobij. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji. Ker se Slovenija glede poskusov in umrljivosti zaradi samomorov uvršča med bolj ogrožene države, se ekipe nujne medicinske pomoči na terenu pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. V diplomskem delu predstavljamo sociološke vidike samomora, dejavnike tveganja za samomorilno vedenje, urgentna stanja v psihiatriji, pristop in prevoz samomorilno ogrožene osebe v bolnišnico ter hospitalizacijo proti volji pacienta in vlogo policije pri tem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji. Zanimalo nas je, kako pogosto in s katerim načinom samomora oz. samomorilnega vedenja, se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Z raziskavo smo ugotovili, da se zdravstveni reševalci pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. Po načinu izvedbe samomora se pri svojem delu na terenu srečujejo z različnimi metodami, največ z zastrupitvami, z obešanjem, z orožjem in z ostrimi predmeti.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, pacient, nujna medicinska pomoč, zdravstveni reševalec, neprostovoljna hospitalizacija
Objavljeno v DKUM: 18.05.2012; Ogledov: 2749; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

29.
SAMOMORILNOST PRI STAREJŠIH V PODRAVSKI REGIJI
Aleksandra Kiselak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomor ima v Sloveniji strahovite razsežnosti, ki se razlikujejo od regije do regije. Kljub resnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorilnosti kot jo imajo nekatere druge države. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko samomorilnosti med starejšimi od 65 let v Podravski regiji in jo primerjati z ostalimi regijami v Sloveniji. Želeli smo tudi odkriti vzroke, ki pripeljejo starejše do razmišljanja o predčasnem in zavednem končanju svojega življenja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik. Podatki, pridobljeni z vprašalnikom, so bili statistično obdelani s programskim orodjem Microsoft Excel in Microsof Word. Rezultati. Ugotavljamo, da je stopnja samomorilnosti v Podravski regiji višja od slovenskega povprečja. Ugotovili smo, da bi petnajst posameznikov naredilo samomor, če bi bili neozdravljivo bolni. V primerjavi z drugimi raziskavami, je tudi naša raziskava pokazala, da so k samomoru bolj nagnjeni moški kot ženske. Sklep. Medicinske sestre, kot pomembni akterji pri preprečevanju samomorilnosti morajo s starejšimi vzpostaviti empatičen odnos, še posebej z moškimi, kajti ti redkeje obiščejo zdravnika in težje spregovorijo o svojih težavah. Več časa si morajo vzeti za tiste, ki imajo težave z vidom, sluhom in kronično bolečino, saj ti posamezniki pogosteje pomislijo na samomor.
Ključne besede: : samomor, samomorilna ogroženost, preprečevanje samomora, starejša populacija
Objavljeno v DKUM: 22.03.2012; Ogledov: 2111; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

30.
SAMOMORILNOST PRI MLADIH V SLOVENIJI
Jernej Pipuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomor ali po latinsko »suicidum« pomeni ubiti samega sebe, vzeti si življenje. Je zaskrbljujoč pojav, ki zahteva pri samomorilno ogroženih celosten pristop. To pomeni, da je treba o samomoru javno spregovoriti, vzpostaviti učinkovito komunikacijo med zdravniki in vsemi, ki prihajajo v neposreden stik z osebami s težavami in duševnimi motnjami. Gre za problem, ki je povezan z biološkimi predispozicijami pa tudi s psihičnimi in družbenimi dejavniki. Zato je pomembno, da se samomorilnost ne obravnava le z medicinskim, ampak s celostnim, interdisciplinarnim pristopom, ta pa poleg zdravstvenega vključuje tudi druge sektorje in ljudi različnih strok, ki pomagajo ljudem v stiski. Povezanost in sodelovanje različnih sektorjev sta nujna in zelo pomembna. Cilj celostnega pristopa je preprečevanje in zmanjševanje števila teh dejanj. V diplomskem delu smo opisali značilnosti samomora v Sloveniji, povezanost dejavnikov tveganja za samomor, v nadaljevanju diplomskega dela pa podrobneje predstavili samomorilno ogroženost med mladimi in kako prepoznavati samomorilna vedenja. Predstavili smo najbolj tvegane skupine za samomor in samomorilno vedenje pri mladih in mladostnikih. Opisali smo vzroke za izvršitev samomora in povezavo z različnimi duševnimi motnjami. Poudarili smo preventivne dejavnosti in vlogo usmerjene terapevtske pomoči mladostnikom z visokim samomorilnim tveganjem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca marca 2010, in sicer s pomočjo anketnega vprašalnika med tridesetimi naključno izbranimi polnoletnimi dijaki ene izmed srednjih šol v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so mladi informirani o samomoru, o njihovi morebitni samomorilni ogroženosti, in kje bi poiskali pomoč ob pojavu samomorilnih misli. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladi o samomoru zadovoljivo informirani, niso izrazito samomorilno ogroženi in se med prijatelji in v družini o tem pojavu redko pogovarjajo. Zaupali bi se prijateljem.
Ključne besede: samomor med mladimi in mladostniki, samomorilnost, dejavniki tveganja, prepoznavanje samomorilnosti, preprečevanje samomora.
Objavljeno v DKUM: 01.02.2012; Ogledov: 4227; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici