| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Samomorilski teroristični napadi v Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Marija Jaskić, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen samomorilski teroristični napad. Predstavljeni so tudi primeri samomorilskih terorističnih napadov v Evropi ter mnenje prebivalcev Republike Slovenije o njihovi varnosti. Terorizem je star kot je staro človeštvo. V človeški zgodovini je nasilje bilo vedno prisotno. Kompleksni politični cilji pa so bili redko doseženi brez uporabe nasilja. Opredelitve terorizma so bile vedno problematične, zaradi kompleksnosti, razhajanj v nacionalnih pravilih in ureditvah, nedorečenosti mednarodnega prava, protislovnosti pri varstvu človekovih pravic kot tudi zaradi dosedanje odsotnosti globalnega odgovora na globalne grožnje. Samomorilski terorizem se je razširil z bližnjega vzhoda na Šrilanko, v Turčijo, Argentino, Čečenijo, Rusijo, Alžirijo, ZDA in navsezadnje Evropo (Pavič, 2009). Zaradi zatona Islamske države in posledičnega upada finančnih sredstev za terorizem postajajo napadi nediskriminatorni. Poudarek je na številu žrtev in odmevnosti napada (Delo, 2016). Oblasti so v Evropi po 11. septembru preprečile vsaj 19 večjih terorističnih napadov. Toda številni varnostni izzivi, s katerimi se zavezništvo sooča, se šele razvijajo in predstavljajo visoko tveganje. V Evropi je domači terorizem še vedno grožnja za varnost. Samomorilske teroristične napade v najrevnejših in najslabših integriranih obrambnih skupinah v nekaterih (muslimanskih) skupnostih v Evropi tolerirajo ali pa celo občudujejo. (Revija Nato, 2007). Terorizem v Evropi predstavlja varnostni problem ter grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam, nacionalni in mednarodni varnosti. Napadi se v zadnjih letih večajo, zajemali so streljanje, zajetje talcev in samomorilske napade. Velik izziv je dejstvo, da taki teroristi puščajo manj sledi kot organizirane skupine in jih je tako težje pravočasno odkriti (Turrettini, 2016).
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, napad, Evropa, varnost, samomor
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1533; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (591,22 KB)

12.
Stališča starostnikov do samomora : magistrsko delo
Laura Bizjan, 2018, magistrsko delo

Opis: Znano stališče med starostniki je, da osebo, ki poskuša storiti samomor in je o tem že odločena, nihče ne more ustaviti. To stališče je napačno, saj večina oseb s samomorilnim namenom ne želi dejansko umreti, ampak želi le pomoč in podporo, s katero bi lahko rešili svojo stisko. Problem je, da je samomor še zmeraj tabu tema, o kateri se premalo govori in nihče noče biti izpostavljen, zato redko kdo poišče ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali stališča starostnikov do samomora. Zanimalo nas je, kateri dejavniki tveganja po mnenju starostnikov v največji meri privedejo do samomorilnih misli pri starejših osebah in če se mnenja razlikujejo glede na spol. Prav tako smo preučevali ozaveščenost starostnikov o programih preprečevanja samomorov in poznavanju organizacij, ki se ukvarjajo tudi s temo o samomoru. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na mnenje anketirancev o starostniku, ki je naredil samomor, in če so moški ali ženske bolj dovzetni za samomor. Zanimalo nas je tudi, če poznajo koga, ki je po 65. letu starosti naredil samomor, če so oni že kdaj v starosti pomislili na samomor, razmišljali o tem, kako bi to naredili in če so ga dejansko poskusili narediti. Ankete so starostniki reševali v fizični obliki, saj jih večina ne uporablja interneta, zato spletni vprašalnik ni prišel v poštev. Raziskava je pokazala, da starostniki depresijo in druge duševne motnje ocenjujejo kot najpogostejši dejavnik tveganja, ki vpliva na njihove samomorilne misli, da je po njihovem mnenju starostnik, ki je storil samomor, nestabilnega duševnega zdravja in da starostniki premalo poznajo programe o preprečevanu samomorov. Na podlagi statističnih podatkov anket predlagamo, da se starostnike bolj seznanja z možnostmi, kam se lahko zatečejo v primeru samomorilnih misli oziroma nagnjenj.
Ključne besede: starostniki, samomor, samomorilnost, stališča, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.02.2018; Ogledov: 1684; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (453,69 KB)

13.
Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
Klementina Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Ključne besede: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 2168; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

14.
Dejavniki tveganja za pojav samomorilnosti
Alen Smontara, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Samomor je pri nas in v svetu velik javno zdravstveni problem. Različni dejavniki tveganja vplivajo na ljudi, ki so zaradi vse hitrejšega in stresnega načina življenja vedno bolj ranljivi. Vedno več ljudi se sooča s samomorilnimi pojavi in njihovimi posledicami. V diplomskem delu smo predstavili samomor in dejavnike tveganja za pojav samomorilnosti. Raziskovali smo informiranost anketirancev o samomorilnem pojavu in katerim dejavnikom tveganja pripisujejo najmočnejši vpliv. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete – EnKlikAnketa. Anketiranci so k raziskavi pristopili prostovoljno, preko socialnega omrežja Facebook. V raziskavo so bile vključene le polnoletne, naključno izbrane osebe. V raziskavi je sodelovalo 150 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketranci delno informirani o pojavu samomorilnosti. Le 8 % anketirancev je informiranih s trendom samomorilnosti pri nas. Prav tako jih je le slaba polovica (43 % anketirancev) prepričana, da prepozna znake samomorilnosti. Zelo slabo so anketiranci informirani tudi o programih ali organizacijah za preprečevanje samomora, le 4 % anketirancev pozna katerega izmed programov ali organizacij. Največji vpliv kot dejavniku tveganja za pojav samomorilnosti pripisujejo depresiji in drugim duševnim motnjam, temu dejavniku sledijo različne zlorabe (psihične, fizične, spolne) in zlorabe alkohola in drog. Sklep: Vedno več ljudi se odloča za samomorilna dejanja. Hiter in stresen način življenja vplivata na naše duševno zdravje. S pomočjo naše raziskave smo ugotovili, da na področju preventive še nismo naredili dovolj, saj nam slaba informiranost o pojavu samomorilnosti naših anketirancev to jasno dokazuje. Potrebno se je zavedati pomena krepitve in ohranjanja duševnega zdravja. Številni dejavniki tveganja vplivajo tako na posameznika kot na družbo, zato se moramo naučiti soočiti in živeti z njimi. Prav tako je bistvenega pomena informiranost ljudi o samomorilnem pojavu. Samo s pravočasnim prepoznavanjem, pravilnim ukrepanjem in nudenjem pomoči osebi, ki je v stiski, lahko pripomoremo k nižjemu številu samomorov in tako rešimo življenje prijatelja, sorodnika ali znanca.
Ključne besede: samomor, dejavniki tveganja, duševno zdravje, preprečevanje samomorilnosti
Objavljeno v DKUM: 04.01.2017; Ogledov: 2214; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1014,26 KB)

15.
KRIMINOLOŠKI IN KAZENSKOPRAVNI POGLED NA EVTANAZIJO (S POUDARKOM NA PRIMERJAVI EVTANAZIJE S KAZNIVIM DEJANJEM POMOČI PRI SAMOMORU)
Janja Cankar, 2016, diplomsko delo

Opis: Evtanazija je pojem, ki posega prav na vsa družbena področja. Odraža odnos posameznika in družbe do temeljnih vprašanj vsake civilizacije, kot so spoštovanje človekovega življenja, dostojanstva, svobode, avtonomije. Nanaša se na enega izmed najtežjih obdobjih v življenju vsakega posameznika, na umiranje oziroma na odločitev o končanju življenja. Zaradi tega je po eni strani tesno povezano s posameznikom samim in na drugi strani s celotno družbo. Kot takšno že skozi celotno zgodovino človeštva postavlja in premika meje, do kod je poseg družbe v to najtežje obdobje vsakega posameznika upravičen. Ali sploh je upravičen? To vprašanje si kot družbena veda seveda postavlja tudi pravo. Prav pravo ima pri tem odločilno vlogo, saj s svojimi pravili ureja in regulira temeljne odnose v družbi ter ščiti temeljne vrednote. V kazenskem pravu je človekovo življenje postavljeno v sam vrh zavarovanih vrednot in za poseganje v to vrednoto so predvidene stroge sankcije. Zato je (kazensko) pravo tesno povezano s problematiko evtanazije in vseh vprašanj, povezanih z njo. Zdi se, da se v sodobni družbi vedno bolj poudarja posameznikova avtonomija, svoboda in neodvisnost od drugih. Vsak želi v kar največji možni meri sam razpolagati s svojim življenjem in upravljati z njim, biti gospodar svojega življenja. To se izrazito kaže tudi pri odločitvah, povezanih s končanjem življenja. Vse bolj pogosto smo priča situacijam, ko si posameznik želi imeti pod nadzorom tudi svoje umiranje ter odločiti o tem, kdaj in kako si želi umreti. Razlog za takšno odločitev so največkrat hude neozdravljive bolezni in starostne težave. Problem pri tem je, da takšna odločitev ni povezana le s posameznikom, pač pa s celotno družbo. Interes posameznika trči ob interes družbe, in postavi se vprašanje, kje med njima potegniti mejo. Namen te diplomske naloge je predvsem prikazati, kako kolizijo teh dveh interesov rešuje (kazensko) pravo.
Ključne besede: evtanazija, samomor z zdravnikovo pomočjo, odločitve o končanju življenja, zdravniška pomoč pri umiranju, kazenskopravna ureditev, avtonomija posameznika
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1532; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1014,47 KB)

16.
NALOGE MEDICINSKE SESTRE PRI SUICIDALNEM OTROKU
Nataša Kac, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Samomor pri otroku je eden iz med najbolj bolečih dogodkov v otroštvu. Še posebej so otroci prizadeti, če je žrtev samomora njihov vrstnik. V diplomskem delu smo predstavili ukrepe, dejavnike tveganja, vrste in načine izvedbe samomora ter naloge medicinske sestre pri hospitaliziranem otroku. Zavedati se moramo, da samomor pri otrocih ni redkost in da ni to samo medicinski ampak tudi velik družbeni problem. Predvsem pa mora imet medicinska sestra empatičen in čustven odnos do otroka. Raziskovalna metoda: Diplomsko delo je teoretične narave in temelji na deskriptivni metodi dela. Uporabili smo strokovno domačo in tujo literaturo. Vključeni so kriteriji: otroci, verodostojni viri priznanih domačih in tujih strokovnjakov, temeljna literatura omejena na zadnjih 10 let. Rezultati: Ugotovili smo, da je samomor pri nas še vedno tabu tema. Da se uvrščamo med prvih devet držav na svetu pri otroškem samomoru. Po podatkih policije se v povprečju zgodita dva samomora otrok letno. Največ se jih zgodi konec maja in v začetku junija in sicer zaradi pritiskov zaključka šolskega leta. Še vedno se največ samomorov konča z obešanjem. Medicinska sestra ima pomembne naloge pri suicidalnem otroku, saj je prva, ki se sreča z njim. Na prvem mestu je potrebno zagotoviti preživetje., nato vzpostavi zaupen pogovor z otrokom na podlagi katerega potem skuša ugotovi, vzrok poskusa samomora, kakšno je ponovno tveganje za samomor in kako lahko ukrepa. Pomembno vlogo imajo tudi starši oz. skrbniki po hospitalizaciji, saj prevzamejo skrb za otroka doma. Diskusija: Delo medicinske sestre, kot tudi ostalih zdravstvenih delavcev na Oddelku mladostniške in otroške psihiatrije, je vse prej kot lahko. Vedno več je samomorilnih poskusov pri otrocih in s tem vedno večji psihični napor za zdravstvene delavce. Pomembno je, da takšnega otroka pravočasno prepoznamo in ustrezno ukrepamo, saj le tako lahko preprečimo najhujše.
Ključne besede: samomor, otroci, naloge medicinske sestre, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 20.08.2015; Ogledov: 1695; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

17.
18.
SAMOMOR V SLOVENIJI
Anja Svalina, 2015, diplomsko delo

Opis: Samomor je star, kot je človeštvo samo. Različna obdobja človeške civilizacije so do tega sociopatološkega pojava zavzemala različna stališča: od skrajnega zavračanja do polnega priznanja- kot osebno pravico do lastne smrti, ki je segla celo tudi tako daleč, da je človek neovirano razpolagal s svojim življenjem, vključno s pravico, da si življenje tudi vzame. Religiozna merila so bila proti samomoru- tako krščanstvo kot islam. Samomor se je v nadaljnem družbenem razvoju iz religioznih in pravnih norm preselil na filozofske in umetniške steze. Danes je masovnost samomora v velikem številu držav izstopajoči del nacionalne patologije, ki mu strokovnjaki posvečajo vedno več pozornosti in analiz. Slovenci imamo težave z izbiro primernih strategij, ko se je treba soočiti s težavami. V nekaterih delih države celo bolj kot v drugih. Žal smo kot eno od teh strategij izbrali tudi samomor. Ta pa za seboj pušča čustveno puščavo. Družine, ki se s tem dejanjem soočajo več generacij zapored, so vse prej kot redke. Odstotek samomorov v Sloveniji je zelo visok in sega v sam evropski vrh. Zaradi pogostosti samomora, saj si na vsakih 21 ur ena oseba v Sloveniji vzame življenje, se posamezniki na tak ali drugačen način srečujejo s samomorom. Zato je pomembno prepoznati pri sočloveku, kdaj je samomorilno ogrožen, ter da poznamo načine, kako mu pomagati. Preprečevanje samomora je namreč naloga celotne družbe. Z diplomsko nalogo želim opozoriti na problem samomora v Sloveniji, ki je žal prepogost, zato je še toliko bolj pomembno, da v čim večji meri opozarjamo na alarmantno stanje le-tega.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, samomorilna ogroženost, dejavniki tveganja, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora
Objavljeno v DKUM: 02.06.2015; Ogledov: 3864; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (560,94 KB)

19.
DOŽIVLJANJE SAMOMORA IN ZADNJEGA STIKA S PACIENTOM, KI JE UMRL ZARADI SAMOMORA, PRI MEDICINSKIH TEHNIKIH
Anja Čuš, 2014, magistrsko delo

Opis: Samomor v Sloveniji in svetu predstavlja pomemben javno-zdravstveni problem. Večina ljudi, ki so umrli zaradi samomora, je nekaj mesecev ali tednov pred smrtjo obiskalo splošnega zdravnika. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomora pacienta pri medicinskih tehnikih. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Po načelih utemeljene teorije smo analizirali enajst intervjujev z medicinskimi sestrami, ki se spomnijo, da so tekom svoje delovne kariere imele izkušnjo samomora pacienta. Povprečen intervju je trajal 35 minut. Po analizi podatkov smo 121 kod z 1131 navedki in 3 superkodami povezali v dva osrednja koncepta in štiri podkoncepte: Doživljanje samomora pacienta in pojasnjevanje sprožilcev za samomor (s podkonceptoma: Doživljanje samomora pacienta in Delo s samomorilnim pacientom) ter Delo medicinske sestre (s podkonceptoma Delo s pacienti in ''Jaz kot medicinska sestra''). Iz konceptov smo oblikovali Model doživljanja samomora pacienta. Model pojasnjuje vsebine doživljanja samomora pacienta ter mediatorje, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje. (Ne)fleksibilnost sistema ter identiteta medicinske sestre dajeta osnovo delu s pacienti. Način dela s pacienti in vzpostavljen odnos med medicinsko sestro in pacientom pa vplivata na doživljanje samomora pacienta. Kadar se medicinske sestre spomnijo zadnjega stika s pacientom, takrat se vsebine doživljanja razširijo (pojavi se več občutij in miselnih odzivov). Od tega, kako si medicinska sestra pojasni izkušnjo samomora pacienta, je odvisno ali bo izkušnja imela vpliv na nadaljnjo obravnavo pacientov. Model doživljanja samomora pacienta pojasnjuje vsebine, ki se pojavljajo ob samomoru pacienta in omogoča razumevanje kompleksne teme.
Ključne besede: samomor, medicinske sestre, doživljanje samomora pacienta, zadnji stik, Model doživljanja samomora pacienta
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 2211; Prenosov: 570
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

20.
Preventiva samomora pri mladostnikih
Petra Kotnik, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Samomor je vzrok številnim smrtim. Zasledimo ga v različnih literaturah, tako strokovnih, kot laičnih. Samomor predstavlja zelo visoko smrtnost v svetu. Zaradi samomora ljudje umirajo, tako kot za ostalimi boleznimi, ki ogrožajo prebivalstvo. Velik problem je samomor med mladimi, ki so občutljiva skupina, ki samomorilne namene kažejo z drugačnimi znaki, kot odrasle in starejše osebe. Tako kot strokovnjaki bi tudi laiki morali poznati vzroke, dejavnike tveganja in nasploh poznati starostne skupine ljudi, kako se v takih situacijah obnašajo. S tem bi naredili prvi korak k preprečevanju samomora. V diplomskem delu so predstavljene različne starostne skupine, iz česar je razvidno, da mladostniki samomorilne namene sporočajo s svojim vedenjem. Pri mladostnikih je veliko tudi samomorilnih misli, več kot pri ostalih odraslih osebah. Iz literature je razvidno, da so depresivne motnje najpogostejši vzrok samomora pri mladih, simptomi depresije prepoznamo lahko že pri otrocih. Predstavljeni so vzroki samomora, zgodovina samomora, sociološki pogled na samomor in preventiva s strani medicinske sestre. Ugotovili smo, da se ves proces preventive samomora začne s pogovorom in poslušanjem bolnika, medicinska sestra pa je tista, ki je z bolnikom največ v stiku in si najprej pridobi njegovo zaupanje. Preventivno lahko delujejo tudi vsi ostali, najbolj pomembno pa je biti seznanjen o samomoru, o čemer se še premalo govori.
Ključne besede: samomor, mladostnik, samomorilne misli, depresija, sociološki pogled na samomor, preventiva samomora, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2014; Ogledov: 2468; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici