SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
KAKOVOST ŽIVLJENJA SVOJCEV PO SAMOMORU
Anja Klančar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo najbolj obravnava tematiko žalovanja po samomoru bližnjega. V nalogi sami se bomo posvetili predvsem kako živeti z dejstvom in resnico, da je naša draga oseba izgubila življenje zaradi samomora. Opisali bom tudi oteženo žalovanje, vzroke samomorov, nekaj statističnih podatkov na splošno. Posvetili se bomo malo tudi temi, kako lahko organizacija sama vpliva na posameznikovo življenje in njegovo kakovost življenja.
Ključne besede: samomor, žalujoči, pogreb, žalovanje, smrt
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2743; Prenosov: 690
.pdf Celotno besedilo (1008,33 KB)

2.
ZOFKA KVEDER KOT RAZBIJALKA PATRIARHALNIH VZORCEV V LITERATURI S POUDARKOM NA MOTIVU TELESNOSTI (V PRIMERJAVI Z IZBRANIMA AVTORICAMA SREDNJEEVROPSKEGA PROSTORA NA ZAČETKU 20. STOLETJA)
Barbara Fužir, 2009, diplomsko delo

Opis: V opusu Zofke Kveder je moč naleteti na izstopajoče motive s področja telesnosti. Ti se navezujejo na spolnost, porod, materinstvo, samomor in umor. Kvedrova je ubesedila nekatera do takrat literarno pretežno zamolčana področja, do določene mere presegla patriarhalne vzorce svojega časa. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo moč zaznati posebno krizo subjekta. Dve avtorici, Marija Majerová in Julka Hlapec ĐorÄ‘ević, ki sta tako kot Kvedrova delovali tudi na Češkem, ponujata s svojimi deli s področja upodabljanja ženskega subjekta primerjavo s pisateljico Kvedrovo.
Ključne besede: subjekt, objekt, identiteta, telo, spolnost, porod, samomor, umor, kriza subjekta, srednjeevropski kulturni prostor, češki kulturni prostor.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2563; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (680,04 KB)

3.
Nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti
Marina Grenko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti problem samomorilnosti na slovenskem, s posebnim poudarkom na bolj ogroženih regijah, ter osvetliti problem samomorilnosti tudi z zdravstvenih, biološko-medicinskih, ekonomskih, socioloških in etičnih vidikov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena problematika samomorilnosti iz različnih zornih kotov. Predstavljeni so dejavniki tveganja, ter nekateri miti in dejstva, kakor tudi delo medicinske sestre s suicidalno ogroženim bolnikom. Predstavili smo podatke o samomorilnosti na slovenskem ozemlju ter predstavili možne in izpeljane ukrepe za zmanjševanje problematike. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2009 v treh slovenskih bolnišnicah, ki delujejo na območju, kjer je samomorilnost zelo visoka, oz. najvišja v Sloveniji. Med 130 zaposlenih zdravstvenih delavcev smo razdelili anketne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti, kakšno je poznavanje problematike med zdravstvenimi delavci in odnos zdravstvenih delavcev do pojava samomorilnosti in do samomorilcev na bolj ogroženih območjih (Celjska in Koroška regija). Ugotovili smo, da so zdravstveni delavci dobro seznanjeni s splošno znanimi statističnimi podatki v zvezi s samomorilnostjo na slovenskem, da so v odgovorih, ko morajo izraziti svoje mnenje o samomorilnosti neodločni, razen ko smo jih spraševali o evtanaziji. Večina anketirancev ocenjuje, da nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko pomagali samomorilno ogroženemu človeku ali preprečili samomor.
Ključne besede: samomor, samomorilna ogroženost, žalovanje, tabu, preprečevanje samomora
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2675; Prenosov: 577 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Depresivne epizode in samomorilni poskusi mladih
Urška Virk, 2010, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK V diplomskem delu so predstavljene oblike depresij, telesni in duševni znaki depresij, kako si lahko pomaga depresiven mladostnik oziroma, kako mu lahko pomagajo bližnje osebe ter zdravljenje in samomorilnost med mladimi. Namen diplomskega dela je, prispevati k boljši obravnavi depresije in samomorilnosti mladih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena depresija in samomorilnost med mladimi. Opisali smo oblike depresije, dejavnike tveganja, duševne in telesne znake depresije, zdravljenje depresij, samomorilni poskus in samomor, dejavnike tveganja za samomor, ter dejstva in delo medicinske sestre s samomorilno ogroženim mladostnikom. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2005 in v letu 2009. Anketirali smo 80 študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Z anketo smo želeli ugotoviti, koliko študenti vedo o pojmu depresija, če so že poskušali narediti samomor, oziroma so o tem razmišljali in koliko študentov kaže nekatere znake depresije. Iz raziskave je razvidno, da študentje veliko vedo o pojmu depresija, ugotovili smo tudi, da je leta 2005, 23 odstotkov anketirancev že poskušalo narediti samomor, leta 2009 pa kar 29 odstotkov. Iz raziskave je tudi razvidno, da polovica anketirancev, kaže nekatere znake depresije, razvidno pa je tudi, da se mladi v stiski pogosto zatečejo k staršem ali prijateljem; to torej pomeni, da se tudi mladostniki zavedajo, da je družina ena izmed dragocenih opor v stiski.
Ključne besede: Ključne besede: mladostnik, depresija, samomor, samomorilni poskus, podpora.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2985; Prenosov: 901
.pdf Celotno besedilo (415,91 KB)

5.
Samomorilno ogroženi pacient in vloga zdravstvene nege
Adrijana Sauer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, ki je teoretičnega značaja, sta predstavljena samomor in samomorilnost, kot splošna pojma. Opisani so različni vzroki in dejavniki tveganja samomora, medicinske, sociološke in psihološke razlage ter zmote in dejstva o samomoru. Namen diplomskega dela je spoznati in predstaviti problematiko samomorilnosti v Sloveniji, opisati vlogo zdravstvene nege in medicinske sestre pri obravnavi samomorilno ogroženega pacienta ter ugotoviti stanje in razširjenost samomorilnosti pri nas in po svetu. Želeli smo ugotoviti kakšen je obseg psihiatrične zdravstvene nege na področju obravnave samomorilno ogroženega pacienta v Sloveniji, kaj vključuje zdravstvena nega samomorilno ogroženega pacienta in ali je samomorilnost pri nas in v tujini pomemben družbeni problem. Po pregledu literature in statističnih podatkov smo ugotovili, da je zdravstvena nega na tem področju že precej razvita, vendar je glede na nevzpodbudne statistične podatke, ki so pokazali, da je samomorilnost tako pri nas kot tudi drugod po svetu velik družbeni problem, nujno potrebno še dodatno izpopolnjevanje znanja na tem področju.
Ključne besede: Samomor, samomorilnost, samomorilno ogroženi pacient, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 2838; Prenosov: 627
.pdf Celotno besedilo (633,50 KB)

6.
Vzroki za samomor pri starejših
Doroteja Stajnko, 2011, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji predstavlja samomor velik javnozdravstveni problem, saj imamo že več desetletij visok količnik samomorilnosti v primerjavi z drugimi državami. Vedno večja problematika je tudi samomor med starostniki, ki je v zadnjih letih v porastu. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše vzroke za samomor med starejšimi, kot so depresija, demence, osamljenost, kronična bolezenska stanja in revščina. Predstavili smo pristop in obliko pomoči predvsem v terapevtski komunikaciji, medicinske sestre starostniku v zanj čustveno in fizično napornem, obdobju. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli v domu starejših Maribor. Anketna vprašalnika sta sestavljena iz vprašanj za starostnike in za člane negovalnega tima. V raziskavi je sodelovalo 30 starostnikov in 30 oseb negovalnega tima. Raziskava je bila izvedena meseca marca 2011. Rezultati. Po mnenju anketiranih starostnikov je med glavnimi vzroki za samomor bolezen, sledita osamljenost in duševna stiska. Po mnenju negovalnega tima je vodilni vzrok za samomor pri starejših depresija. Iz raziskave je razvidno, da so medicinske sestre v domu za starejše sorazmerno dobro seznanjene z vzroki samomora ter navajajo, da imajo dovolj znanja in izkušenj pri prepoznavi samomorilno ogroženega starostnika. Sklep. Medicinske sestre na različnih področjih dela, potrebujejo ustrezno znanje o dejavnikih tveganja za samomor in oblikah pomoči. Takšno znanje se lahko zagotovi s kontinuiranem izobraževanjem in izpopolnjevanjem na področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo samomorilno ogroženega starostnika.
Ključne besede: starostnik, medicinska sestra, samomorilnost med starostniki, vzroki za samomor.
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2996; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

7.
SAMOMORILNOST PRI MLADIH V SLOVENIJI
Jernej Pipuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomor ali po latinsko »suicidum« pomeni ubiti samega sebe, vzeti si življenje. Je zaskrbljujoč pojav, ki zahteva pri samomorilno ogroženih celosten pristop. To pomeni, da je treba o samomoru javno spregovoriti, vzpostaviti učinkovito komunikacijo med zdravniki in vsemi, ki prihajajo v neposreden stik z osebami s težavami in duševnimi motnjami. Gre za problem, ki je povezan z biološkimi predispozicijami pa tudi s psihičnimi in družbenimi dejavniki. Zato je pomembno, da se samomorilnost ne obravnava le z medicinskim, ampak s celostnim, interdisciplinarnim pristopom, ta pa poleg zdravstvenega vključuje tudi druge sektorje in ljudi različnih strok, ki pomagajo ljudem v stiski. Povezanost in sodelovanje različnih sektorjev sta nujna in zelo pomembna. Cilj celostnega pristopa je preprečevanje in zmanjševanje števila teh dejanj. V diplomskem delu smo opisali značilnosti samomora v Sloveniji, povezanost dejavnikov tveganja za samomor, v nadaljevanju diplomskega dela pa podrobneje predstavili samomorilno ogroženost med mladimi in kako prepoznavati samomorilna vedenja. Predstavili smo najbolj tvegane skupine za samomor in samomorilno vedenje pri mladih in mladostnikih. Opisali smo vzroke za izvršitev samomora in povezavo z različnimi duševnimi motnjami. Poudarili smo preventivne dejavnosti in vlogo usmerjene terapevtske pomoči mladostnikom z visokim samomorilnim tveganjem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca marca 2010, in sicer s pomočjo anketnega vprašalnika med tridesetimi naključno izbranimi polnoletnimi dijaki ene izmed srednjih šol v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so mladi informirani o samomoru, o njihovi morebitni samomorilni ogroženosti, in kje bi poiskali pomoč ob pojavu samomorilnih misli. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladi o samomoru zadovoljivo informirani, niso izrazito samomorilno ogroženi in se med prijatelji in v družini o tem pojavu redko pogovarjajo. Zaupali bi se prijateljem.
Ključne besede: samomor med mladimi in mladostniki, samomorilnost, dejavniki tveganja, prepoznavanje samomorilnosti, preprečevanje samomora.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2762; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
Komunikacija pri samomorilno ogroženih pacientih
Tina Dervarič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena komunikacija pri pacientih, ki so želeli storiti samomor. Samomoru smo bili priča v preteklosti in se bomo z njim srečevali tudi v prihodnosti. Pojavlja se povsod po svetu v različnih kulturah in geografskih okoljih, kar pa predstavlja velik problem za družbo. Opisana sta samomor in komunikacija. Predstavljeni so definicija samomora, statistike in ugotovitve, miti o samomoru, samomor skozi zgodovino, samomorilno vedenje, dejavniki tveganja za samomor, preprečevanje samomora ter terapevtska in profesionalna komunikacija. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogost soočanja medicinskih sester s samomorilno ogroženimi pacienti na psihiatričnem oddelku, ugotoviti njihovo znanje o komunikaciji in opisati terapevtsko komunikacijo. Metodologija raziskovanja: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je vključeval 50 zdravstvenih tehnikov, ter višjih ali diplomiranih medicinskih sester na Oddelku za psihiatrijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se več kot polovica medicinskih sester srečuje s pacienti, ki so želeli storiti samomor. Sklep: Medicinske sestre menijo, da nimajo dovolj znanja za komunikacijo s samomorilno ogroženimi pacienti. Velika želja medicinskih sester so dodatna izobraževanja s področja komunikacije. Novo znanje želijo pridobivati v obliki seminarjev, delavnic ali srečanj, kjer bi znanje pridobili, izpopolnili, izboljšali, nadgradili in tudi z ostalimi udeleženci delili izkušnje.
Ključne besede: komunikacija, samomorilnost, samomor, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 1772; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

9.
SAMOMORILNOST PRI STAREJŠIH V PODRAVSKI REGIJI
Aleksandra Kiselak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomor ima v Sloveniji strahovite razsežnosti, ki se razlikujejo od regije do regije. Kljub resnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorilnosti kot jo imajo nekatere druge države. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko samomorilnosti med starejšimi od 65 let v Podravski regiji in jo primerjati z ostalimi regijami v Sloveniji. Želeli smo tudi odkriti vzroke, ki pripeljejo starejše do razmišljanja o predčasnem in zavednem končanju svojega življenja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik. Podatki, pridobljeni z vprašalnikom, so bili statistično obdelani s programskim orodjem Microsoft Excel in Microsof Word. Rezultati. Ugotavljamo, da je stopnja samomorilnosti v Podravski regiji višja od slovenskega povprečja. Ugotovili smo, da bi petnajst posameznikov naredilo samomor, če bi bili neozdravljivo bolni. V primerjavi z drugimi raziskavami, je tudi naša raziskava pokazala, da so k samomoru bolj nagnjeni moški kot ženske. Sklep. Medicinske sestre, kot pomembni akterji pri preprečevanju samomorilnosti morajo s starejšimi vzpostaviti empatičen odnos, še posebej z moškimi, kajti ti redkeje obiščejo zdravnika in težje spregovorijo o svojih težavah. Več časa si morajo vzeti za tiste, ki imajo težave z vidom, sluhom in kronično bolečino, saj ti posamezniki pogosteje pomislijo na samomor.
Ključne besede: : samomor, samomorilna ogroženost, preprečevanje samomora, starejša populacija
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1414; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

10.
OBRAVNAVA PACIENTA S SAMOMORILNIM VEDENJEM V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Kristijan Bohak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomorilno vedenje je značilnost vseh življenjskih obdobij. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji. Ker se Slovenija glede poskusov in umrljivosti zaradi samomorov uvršča med bolj ogrožene države, se ekipe nujne medicinske pomoči na terenu pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. V diplomskem delu predstavljamo sociološke vidike samomora, dejavnike tveganja za samomorilno vedenje, urgentna stanja v psihiatriji, pristop in prevoz samomorilno ogrožene osebe v bolnišnico ter hospitalizacijo proti volji pacienta in vlogo policije pri tem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji. Zanimalo nas je, kako pogosto in s katerim načinom samomora oz. samomorilnega vedenja, se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Z raziskavo smo ugotovili, da se zdravstveni reševalci pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. Po načinu izvedbe samomora se pri svojem delu na terenu srečujejo z različnimi metodami, največ z zastrupitvami, z obešanjem, z orožjem in z ostrimi predmeti.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, pacient, nujna medicinska pomoč, zdravstveni reševalec, neprostovoljna hospitalizacija
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1780; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici