1. Povezanost kronotipa in študijske uspešnosti pri slovenskih študentih: mediacijska vloga samokontrole in kakovosti spanja : mediacijska vloga samokontrole in kakovosti spanjaKatarina Maučec, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali povezanost kronotipa, študijske uspešnosti, samokontrole in kakovosti spanja. Zanimalo nas je tudi, ali lahko povezavo med kronotipom in študijsko uspešnostjo razložimo s samokontrolo in kakovostjo spanja. V raziskavo smo vključili 544 slovenskih študentov, od teh je bilo 56,1 % žensk. Povprečna starost udeležencev je znašala 21,61 leta. Študenti, ki so sestavljali vzorec, so prihajali iz različnih univerz, fakultet, študijskih programov in letnikov. Kronotip smo merili z Vprašalnikom jutranjosti in večernosti MEQ, samokontrolo s Kratko lestvico samokontrole BSCS, kakovost spanja s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja PSQI, za študijsko uspešnost pa smo uporabili dve meri, in sicer objektivno (tj. povprečno oceno zimskega izpitnega obdobja 2022/23) in subjektivno (tj. subjektivno oceno študijske uspešnosti glede na referenčno skupino pri študiju). Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med vsemi spremenljivkami. Jutranjost se je pozitivno povezovala z obema merama študijske uspešnosti, s samokontrolo ter kakovostjo spanja. Prav tako sta se tudi obe meri študijske uspešnosti pozitivno povezovali s samokontrolo in kakovostjo spanja. Mediacijske analize so pokazale, da samokontrola popolnoma mediira odnos med kronotipom in obema merama študijske uspešnosti. Povezava med kronotipom in objektivno mero študijske uspešnosti se je pokazala kot neodvisna od kakovosti spanja. Povezava med kronotipom in subjektivno mero študijske uspešnosti pa je bila delno posredna preko kakovosti spanja. V diskusiji magistrske naloge smo razložili rezultate in predstavili njihovo uporabno vrednost, pomanjkljivosti naše raziskave in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: kronotip, študijska uspešnost, samokontrola, kakovost spanja
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 528; Prenosov: 123
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Prisotnost zapletov pri pacientih s sladkorno boleznijo in vpliv bolezni na življenjeTamara Sagadin, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen v svetu postaja vse bolj razširjena in pogosta ter povzroča različne zaplete, ki privedejo do slabše kakovosti življenja in v prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri zapleti se pojavljajo pri pacientih s sladkorno boleznijo, kako jih preprečujejo ter kakšen vpliv ima bolezen na njihovo življenje.
Metode: Uporabljena je bila desktriptivna (opisna) metoda dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo strokovne in znanstvene slovenske ter angleške literature. V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli v enem izmed zdravstvenih domov, v katerem se zdravijo pacienti s sladkorno boleznijo.
Rezultati ter razprava: Glede na analizo intervjujev so bile oblikovane štiri podkategorije, in sicer prisotnost zapletov, obvladovanje bolezni, počutje in občutki ter podpora. Ugotovljeno je bilo, da so pri večini pacientov prisotni zapleti sladkorne bolezni, ki se jih pacienti zavedajo, jih sprejemajo, prav tako se seznanjeni z načini obvladovanja sladkorne bolezni. Prisotni zapleti pa slabo vplivajo na življenje in počutje pacientov. Pomembno vlogo pri obvladovanju sladkorne bolezni predstavlja ustrezna podpora pacientom s sladkorno boleznijo s strani zdravstvenih delavcev in svojcev.
Sklep: Zapleti sladkorne bolezni zmanjšujejo kakovost življenja in vplivajo na počutje pacientov, zato je zelo pomembno ustrezno preprečevanje in obvladovanje zapletov, in sicer s spremembo prehrane, telesno aktivnostjo, izvajanjem samokontrole in z opustitvijo slabih razvad.
Ključne besede: zapleti, kakovost življenja, obvladovanje, samokontrola, počutje.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1096; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Povezanost velikih pet faktorjev osebnosti in samokontrole z akademsko nepoštenostjo med dijaki in študentiElena Vižintin, 2019, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se akademska nepoštenost pri dijakih in študentih povezuje z osebnostnimi značilnostmi v okviru teorije »velikih pet« (ekstravertnost, sprejemljivost, nevroticizem in vestnost), znotraj vestnosti me je zanimala še povezanost akademske nepoštenosti z njeno poddimenzijo – samokontrolo. Dodatno so bile preverjene tudi povezave z demografskimi spremenljivkami (spol, stopnja šolanja in smer šolanja). V raziskavi je sodelovalo 222 dijakov in študentov različnih študijskih smeri, ki so izpolnili Vprašalnik velikih pet BFI, Vprašalnik samokontrole BSCS, Vprašalnik akademske nepoštenosti ADI ter Vprašalnik z demografskimi podatki. Rezultati so pokazali, da se tisti posamezniki, ki so manj sprejemljivi, manj čustveno stabilni, bolj ekstravertni in manj vestni, se pogosteje vključujejo v dejanja akademske nepoštenosti, znotraj vestnosti se je kot pomembna pokazala tudi nizka stopnja posameznikove samokontrole. V okviru demografskih spremenljivk so se pokazale razlike glede na spol, stopnjo šolanja in starost v smeri, da so dijaki/dijakinje, moški in dijaki/študenti poslovnih ved bolj akademsko nepošteni v primerjavi s študenti, ženskami in dijaki/študenti drugih, neposlovnih ved. Raziskava je ena izmed prvih na slovenskih tleh, ki se osredotoča na povezanost osebnosti in akademske nepoštenosti, ključna pa je predvsem za ozaveščanje problematike pojava akademske nepoštenosti, ki se je pokazala kot zelo pogosta.
Ključne besede: akademska nepoštenost, osebnost, velikih pet, samokontrola, dijaki, študenti.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 2349; Prenosov: 467
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. Samoregulacija in samokontrola v povezavi s tveganim spolnim vedenjemAlja Nedelko, 2019, magistrsko delo Opis: Tvegano vedenje je pogosto predvsem med mladostniki, vendar zelo pogosto pusti posledice v kasnejših življenjskih obdobjih. Tvegano spolno vedenje je tesno povezano s samoregulacijo in samokontrolo, ki se oblikujeta od otroštva pa vse do odraslosti. Starši igrajo pomembno vlogo pri seznanjanju otrok s tveganim spolnim vedenjem in deloma tudi pri tem, do katere mere se bo pri otroku razvila samoregulacija in samokontrola. Namen naše magistrske naloge je bil ugotoviti, kako se samoregulacija in samokontrola povezujeta s tveganim spolnim vedenjem. Podatke smo pridobili s tremi vprašalniki (Vprašalnik samoregulacije – ASRI, Lestvica samokontrole in Vprašalnik tveganega spolnega vedenja – SRS). V raziskavo so bili vključeni dijaki, ki obiskujejo gimnazijo na območju Podravske regije. Rezultati so pokazali, da se višja izražena stopnja samoregulacije in samokontrole med mladostniki povezuje z nižjo stopnjo vpletenosti v tvegana spolna vedenja. Pokazale so se statistično pomembne razlike med spoloma, kjer smo ugotovili, da so fantje tisti, ki so bolj vpleteni v tvegana spolna vedenja kot dekleta. Prav tako so se pokazale statistično pomembne razlike med spoloma v smeri, da so fantje tisti, ki so pogosteje vpleteni v nezaščitene spolne odnose. Rezultati so v večji meri potrdili naše hipoteze in predvidevanja. Izsledki raziskave so ključni predvsem za ozaveščanje mladostnikov in staršev o tveganem spolnem vedenju.
Ključne besede: samoregulacija, samokontrola, tvegano spolno vedenje, mladostništvo, tvegano vedenje
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1454; Prenosov: 195
Celotno besedilo (902,12 KB) |
5. Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezniKristijan Vukančić, 2018, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1499; Prenosov: 159
Celotno besedilo (2,13 MB) |
6. Uporaba in zasvojenost s pametnim telefonom v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavnikiAljaž Jelenko, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti povezave zasvojenosti s pametnim telefonom in z različnimi načini uporabe pametnega telefona z depresivnostjo, anksioznostjo, dimenzijama navezanosti, samospoštovanjem in samokontrolo. V raziskavi je sodelovalo 363 slovenskih študentov. Povprečna starost udeležencev je bila 23 let. Uporabljeni so bili naslednji pripomočki: Lestvica zasvojenosti s pametnim telefonom – kratka verzija (SAS-SV), Lestvici procesne in socialne rabe (Process and social usage scales), Lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21), Vprašalnik odnosnih struktur (ECR-RS), Kratka lestvica samokontrole (BSCS) in Rosenbergova lestvica samospoštovanja (RSES).
Ugotovili smo, da se depresivnost in anksioznost pozitivno povezujeta z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Nadalje se je izkazalo, da sta pomembna dejavnika pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo samospoštovanje ter anksioznost kot dimenzija navezanosti. Analiza mediacije je tudi pokazala, da imata procesna raba in samokontrola mediacijsko vlogo pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo. Podrobnejša analiza motivov uporabe pa je pokazala, da je za posameznike z višjo stopnjo depresivnosti in anksioznosti ter nižjim samospoštovanjem manj značilna uporaba klicev in bolj značilen motiv eskapizma. Za posameznike z nižjim samospoštovanjem je tudi manj značilna uporaba tekstovnih sporočil, za posameznike, zasvojene s pametnim telefonom, pa je bolj značilno kontaktiranje drugih preko socialnih omrežij. Med zasvojenostjo s pametnim telefonom in socialno rabo smo prav tako odkrili pozitivno povezavo, vendar pa se socialna raba ne povezuje z drugimi faktorji, preučevanimi v naši nalogi. Med spoloma ali med starostnimi kategorijami ni bilo razlik v zasvojenosti s pametnim telefonom.
Ključne besede: uporaba pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, depresivnost, anksioznost, samokontrola, samospoštovanje, navezanost
Objavljeno v DKUM: 18.09.2017; Ogledov: 1758; Prenosov: 414
Celotno besedilo (1,65 MB) |
7. ZDRAVSTVENO VZGOJNI PROGRAM NOSEČNICE Z GESTACIJSKIM DIABETESOM V DIABETOLOŠKI AMBULANTIKarmen Čeh, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Gestacijski diabetes ali nosečnostna sladkorna bolezen predstavlja velik zdravstveni problem in zahteva velike spremembe v življenju nosečnice. Število nosečnic z gestacijskim diabetesom se iz leta v leto povečuje. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali nosečnice z gestacijskim diabetesom upoštevajo navodila zdravstvenega osebja in ali so dovolj informirane o svoji bolezni. Zanimalo nas je, ali gestacijski diabetes vpliva na kakovost življenja nosečnic. Najpomembnejši cilj pri zdravljenju in zdravstveni vzgoji nosečnic z gestacijskim diabetesom je obdržati vrednost glukoze v krvi v ciljnem območju. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedeno je bilo anketiranje 30 naključno izbranih nosečnic s postavljeno diagnozo gestacijski diabetes, ki so bile zdravljene v diabetološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so nosečnice dobro poučene o gestacijskem diabetesu. 93 % nosečnic navaja, da upošteva nasvete zdravstvenega osebja. Ob odkritju gestacijskega diabetesa se je 93 % nosečnicam, ki so sodelovale v anketi, kakovost življenja spremenila. Med vsemi spremembami so kot največjo težavo navedle samokontrolo glukoze v krvi in načrtovanje obrokov. Sklep: Nosečnica z gestacijskim diabetesom v času nosečnosti informacije išče povsod.
Za uspešno izvedbo zdravstveno vzgojnega dela si mora medicinska sestra pridobiti zaupanje nosečnice, da ji lahko svetuje o zdravem življenjskem slogu, samokontroli ter samovodenju. Naloga nosečnice je vsakodnevno upoštevanje nasvetov zdravstvenega osebja, saj s tem preprečijo morebitne neugodne izide nosečnosti.
Ključne besede: nosečnica, gestacijski diabetes, ambulanta, zdravstvena vzgoja, samokontrola
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 2827; Prenosov: 310
Celotno besedilo (1,74 MB) |
8. INDIVIDUALNE RAZLIKE IN UČINEK EGO IZČRPANOSTI: VPLIV IMPLICITNIH PREPRIČANJ NA SAMOKONTROLOSaša Zorjan, 2014, magistrsko delo Opis: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati koncepta situacijske ter dispozicijske samokontrole ter preveriti učinke implicitnih teorij (prepričanj o moči volje) na pojav ego izčrpanosti in posledično samokontrolo. Bolj specifično nas je zanimalo, ali bodo implicitna prepričanja o (ne)omejenosti virov samokontrole ublažila učinke različnih stopenj ego izčrpanosti na samokontrolo. Dodatno smo preverili tudi, kako se dispozicijska samokontrola povezuje s študijsko uspešnostjo študentov.
V eksperimentu je sodelovalo 111 študentov (98,2 % žensk) prvega letnika različnih smeri Filozofske ter Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Udeležence smo naključno razdelili v tri skupine; eno kontrolno ter dve eksperimentalni skupini. Eksperimentalni skupini sta med eksperimentom reševali več nalog, ki so zahtevale samokontrolo, medtem ko so udeleženci kontrolne skupine reševali naloge, ki samokontrole niso zahtevale. Situacijska samokontrola je bila ocenjena s pomočjo Stroopove interference ter številom točk na nalogi sposobnosti odložitve nagrade. Poleg tega so vsi udeleženci rešili še kratko lestvico samokontrole ter lestvico prepričanj o moči volje.
Rezultati so pokazali, da imajo prepričanja o moči volje različne učinke ob različnih stopnjah ego izčrpanosti. Pri skupini z zmerno ego izčrpanostjo so prepričanja o moči volje ublažila učinke ego izčrpanosti na posledično samokontrolo, medtem ko pri skupini z visoko ego izčrpanostjo teh učinkov ni bilo. Hkrati smo ugotovili tudi, da se prepričanja o moči volje v skupini z visoko ego izčrpanostjo pomembno znižajo tekom eksperimenta. Dodatno smo ugotovili še, da se dispozicijska samokontrola pozitivno povezuje z akademsko uspešnostjo.
Ugotovitve kažejo, da imajo psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, pomembno vlogo pri sposobnosti samokontrole, vendar le ob zmerni ego izčrpanosti. Ob visoki ego izčrpanosti psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, več ne omilijo negativnih učinkov ego izčrpanosti na samokontrolo.
Ključne besede: Samokontrola, ego izčrpanost, prepričanja o moči volje, Stroopova interferenca, odložitev nagrade
Objavljeno v DKUM: 06.11.2014; Ogledov: 2534; Prenosov: 853
Celotno besedilo (1,05 MB) |
9. Sladkorna bolezen in hipoglikemijaNina Brdelak, 2013, diplomsko delo Opis: Izhodišča. Sladkorna bolezen spremlja človeštvo že tisočletja. Ne gre le za eno bolezen, temveč za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvišana raven krvnega sladkorja. Dolgotrajno zvišanje krvnega sladkorja poškoduje različne telesne organe: oči, avtonomno in periferno živčevje, ledvice, kardiovaskularni sistem in kožo. Zelo pogost akutni zaplet pri zdravljenju sladkorne bolezni pa je hipoglikemija. Zdravstvena vzgoja bolnikov in svojcev je temelj za dobro vodeno sladkorno bolezen brez akutnih zapletov in komplikacij, s tem pa tudi dosežemo večje zadovoljstvo bolnikov.
Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen, natančneje predstaviti hipoglikemijo, ukrepe ob hipoglikemiji in zdravstveno vzgojo sladkornih bolnikov. Na osnovi študije primera želimo ugotoviti, kako naj bi bolnik s sladkorno boleznijo skrbel za samovodenje in samokontrolo sladkorne bolezni ter preprečevanje hipoglikemije.
Raziskovalna metodologija. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke empiričnega dela diplomskega dela smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike, natančneje z intervjujem bolnika s sladkorno boleznijo tipa 1, ki je zdravljen z insulinom. Intervju je potekal s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Podatke smo pridobili tudi na podlagi bolnikove medicinske dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili potrebe po zdravstveni negi, določili negovalne diagnoze in izdelali načrt zdravstvene nege.
Rezultati. Ugotovili smo, da se pri bolniku s sladkorno boleznijo tipa 1 pojavljajo naslednje negovalne diagnoze: neučinkovito obvladovanje terapevstkih predpisov (s strani prehranjevanja); neuravnovešena prehrana, več kot telo potrebuje, debelost; spanje, motnje spanja ter nevarnost poškodb.
Sklep. Ne glede na to, kateri tip sladkorne bolezni ima bolnik, je najpomembnejše, da se nauči živeti s sladkorno boleznijo, skrbi za zdrav življenjski slog, pozna postopke zdravljenja in zna vzdrževati kakovostno raven življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, hipoglikemija, zdravstvena vzgoja, zapleti sladkorne bolezni, zdravljenje, samokontrola.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2013; Ogledov: 4954; Prenosov: 1181
Celotno besedilo (873,21 KB) |
10. Kronični zapleti pri sladkorni bolezniMaja Ugovšek, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava sladkorno bolezen in preprečevanje kroničnih zapletov pri pacientu s sladkorno boleznijo. V teoretičnem delu je predstavljena sladkorna bolezen, njena razvrstitev, moţni načini zdravljenja in zapleti pri sladkorni bolezni. Poseben poudarek je namenjen preprečevanju akutnih in predvsem kroničnih zapletov sladkorne bolezni, pomenu samokontrole in zdravstveni vzgoji bolnika s sladkorno boleznijo. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena študija primera bolnika s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni. Bolnika s sladkorno boleznijo smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Marjory Gordon. Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju in njegovi bolezni smo pridobili s pomočjo pogovora (intervjuja), opazovanja bolnika ter iz njegove medicinske dokumentacije, nato smo na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi izpostavili negovalne diagnoze in naredili načrt zdravstvene nege. Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi, ki se pojavljajo pri pacientu s sladkorno boleznijo: neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov; neuravnovešena prehrana, več kakor telo potrebuje; aktivnost, pomanjkanje telesne aktivnosti; samonega, zmanjšana zmoţnost za nego nog; spanje, motnje spanja; zaznavanje, nekompenzirana izguba zaznavanja (vid); spomin, nepopoln in obvladovanje, neučinkovito.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kronični zapleti sladkorne bolezni, zdravstvena vzgoja, samokontrola.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 5474; Prenosov: 748
Celotno besedilo (737,79 KB) |
