SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Preprečevanje zapletov pri pacientu s sladkorno boleznijo
Karmen Zupanc, 2009, diplomsko delo

Opis: Sladkorna bolezen spremlja človeštvo že tisočletja. Ne gre le za eno bolezen, kakor nakazuje ime, temveč za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvišana raven krvnega sladkorja oziroma glukoze. Dolgotrajno zvišanje krvnega sladkorja vodi v kronične okvare oči, ledvic, živcev ter srca in ožilja. Z izbiro načina življenja lahko odločilno vplivamo zoper nastanek sladkorne bolezni in njenih zapletov. Diplomsko delo obravnava sladkorno bolezen in preprečevanje zapletov pri pacientu s sladkorno boleznijo. V teoretičnem delu je predstavljena sladkorna bolezen, njena razvrstitev, možni načini zdravljenja in zapleti pri sladkorni bolezni. Poseben poudarek je namenjen preprečevanju akutnih in kroničnih zapletov sladkorne bolezni, pomenu samokontrole in zdravstvene vzgoje pri pacientih s sladkorno boleznijo. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati ankete, opravljene med stotimi pacienti s sladkorno boleznijo diabetičnega dispanzerja Splošne bolnišnice Topolščica. Ugotavljali smo izvajanje samokontrole sladkorne bolezni pri bolnikih in poznavanje možnih akutnih in kroničnih zapletov. Rezultati ankete so pokazali, da se pacienti s sladkorno boleznijo zavedajo pomembnosti samokontrole in da poznajo akutne in kronične zaplete sladkorne bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kronični zapleti sladkorne bolezni, zdravstvena vzgoja, samokontrola.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3413; Prenosov: 760
.pdf Celotno besedilo (982,82 KB)

3.
Seznanjenost sladkornih bolnikov s preprečevanjem zapletov sladkorne bolezni
Ester Pliško, 2009, diplomsko delo

Opis: Sladkorna bolezen sodi med najbolj razširjene kronično nenalezljive bolezni. Število bolnikov s sladkorno boleznijo hitro narašča. Dokazano je, da lahko osveščenost prebivalstva bistveno vpliva na preprečevanje tako naglega širjenja sladkorne bolezni. Zdravstvena vzgoja bolnikov s sladkorno boleznijo je zelo pomembna, saj samo dobro poučeni bolniki lahko primerno urejajo višino krvnega sladkorja in s tem preprečijo marsikateri zaplet sladkorne bolezni. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena klasifikacija in etiologija sladkorne bolezni, njena klinična slika ter diagnoza, opisani so tudi akutni in kronični zapleti sladkorne bolezni. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati ankete, opravljene med petdesetimi sladkornimi bolniki, ki obiskujejo ambulanto za diabetike v Zdravstvenem domu Koper. Ugotavljali smo njihovo poznavanje kroničnih in akutnih zapletov sladkorne bolezni in preprečevanje le - teh. Rezultati ankete so pokazali, da sladkorni bolniki kljub zavedanju resnosti sladkorne bolezni posvečajo premalo pozornosti kroničnim zapletom in preprečevanju le — teh. Bolniki s sladkorno boleznijo poznajo načela zdrave prehrane in zdravega načina življenja vendar vse svoje znanje težko vključujejo v svoje življenje, kar kaže na to, da je večina sladkornih bolnikov debelih.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kronični zapleti, zdravstvena vzgoja, samokontrola.
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 2786; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo
Marija Verdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga medicinske sestre in aktivnosti, ki se izvajajo pri pacientu z moteno toleranco za glukozo. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vrste sladkorne bolezni, znaki in simptomi ter kronični in akutni zapleti motene tolerance za glukozo. Opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo ter zdravstveno vzgojni ukrepi, s katerimi si lahko pacienti olajšajo neprijetne simptome bolezni. Poseben poudarek je namenjen vlogi medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu glede pomena zdrave prehrane, telesne aktivnosti in samokontrole sladkorne bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija pacienta z moteno toleranco za glukozo. Pacientka je bila obravnavana po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon in po procesni metodi dela. Informacije o zdravstvenem stanju pacientke smo pridobili s pomočjo intervjuja s pacientko in iz zdravstvene dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili, da je pri pacientki z moteno toleranco zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, od katere je pacientka največkrat dobila potrebne informacije o sami moteni toleranci za glukozo kot tudi samokontroli.
Ključne besede: motena toleranca za glukozo, medicinska sestra, pacient, študija primera, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze, samokontrola, prehrana.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2368; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (375,75 KB)

5.
Kronični zapleti pri sladkorni bolezni
Maja Ugovšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sladkorno bolezen in preprečevanje kroničnih zapletov pri pacientu s sladkorno boleznijo. V teoretičnem delu je predstavljena sladkorna bolezen, njena razvrstitev, moţni načini zdravljenja in zapleti pri sladkorni bolezni. Poseben poudarek je namenjen preprečevanju akutnih in predvsem kroničnih zapletov sladkorne bolezni, pomenu samokontrole in zdravstveni vzgoji bolnika s sladkorno boleznijo. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena študija primera bolnika s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni. Bolnika s sladkorno boleznijo smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Marjory Gordon. Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju in njegovi bolezni smo pridobili s pomočjo pogovora (intervjuja), opazovanja bolnika ter iz njegove medicinske dokumentacije, nato smo na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi izpostavili negovalne diagnoze in naredili načrt zdravstvene nege. Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi, ki se pojavljajo pri pacientu s sladkorno boleznijo: neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov; neuravnovešena prehrana, več kakor telo potrebuje; aktivnost, pomanjkanje telesne aktivnosti; samonega, zmanjšana zmoţnost za nego nog; spanje, motnje spanja; zaznavanje, nekompenzirana izguba zaznavanja (vid); spomin, nepopoln in obvladovanje, neučinkovito.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kronični zapleti sladkorne bolezni, zdravstvena vzgoja, samokontrola.
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 3343; Prenosov: 535
.pdf Celotno besedilo (737,79 KB)

6.
Sladkorna bolezen in hipoglikemija
Nina Brdelak, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Sladkorna bolezen spremlja človeštvo že tisočletja. Ne gre le za eno bolezen, temveč za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvišana raven krvnega sladkorja. Dolgotrajno zvišanje krvnega sladkorja poškoduje različne telesne organe: oči, avtonomno in periferno živčevje, ledvice, kardiovaskularni sistem in kožo. Zelo pogost akutni zaplet pri zdravljenju sladkorne bolezni pa je hipoglikemija. Zdravstvena vzgoja bolnikov in svojcev je temelj za dobro vodeno sladkorno bolezen brez akutnih zapletov in komplikacij, s tem pa tudi dosežemo večje zadovoljstvo bolnikov. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen, natančneje predstaviti hipoglikemijo, ukrepe ob hipoglikemiji in zdravstveno vzgojo sladkornih bolnikov. Na osnovi študije primera želimo ugotoviti, kako naj bi bolnik s sladkorno boleznijo skrbel za samovodenje in samokontrolo sladkorne bolezni ter preprečevanje hipoglikemije. Raziskovalna metodologija. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke empiričnega dela diplomskega dela smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike, natančneje z intervjujem bolnika s sladkorno boleznijo tipa 1, ki je zdravljen z insulinom. Intervju je potekal s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Podatke smo pridobili tudi na podlagi bolnikove medicinske dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili potrebe po zdravstveni negi, določili negovalne diagnoze in izdelali načrt zdravstvene nege. Rezultati. Ugotovili smo, da se pri bolniku s sladkorno boleznijo tipa 1 pojavljajo naslednje negovalne diagnoze: neučinkovito obvladovanje terapevstkih predpisov (s strani prehranjevanja); neuravnovešena prehrana, več kot telo potrebuje, debelost; spanje, motnje spanja ter nevarnost poškodb. Sklep. Ne glede na to, kateri tip sladkorne bolezni ima bolnik, je najpomembnejše, da se nauči živeti s sladkorno boleznijo, skrbi za zdrav življenjski slog, pozna postopke zdravljenja in zna vzdrževati kakovostno raven življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, hipoglikemija, zdravstvena vzgoja, zapleti sladkorne bolezni, zdravljenje, samokontrola.
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 2064; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (873,21 KB)

7.
INDIVIDUALNE RAZLIKE IN UČINEK EGO IZČRPANOSTI: VPLIV IMPLICITNIH PREPRIČANJ NA SAMOKONTROLO
Saša Zorjan, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati koncepta situacijske ter dispozicijske samokontrole ter preveriti učinke implicitnih teorij (prepričanj o moči volje) na pojav ego izčrpanosti in posledično samokontrolo. Bolj specifično nas je zanimalo, ali bodo implicitna prepričanja o (ne)omejenosti virov samokontrole ublažila učinke različnih stopenj ego izčrpanosti na samokontrolo. Dodatno smo preverili tudi, kako se dispozicijska samokontrola povezuje s študijsko uspešnostjo študentov. V eksperimentu je sodelovalo 111 študentov (98,2 % žensk) prvega letnika različnih smeri Filozofske ter Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Udeležence smo naključno razdelili v tri skupine; eno kontrolno ter dve eksperimentalni skupini. Eksperimentalni skupini sta med eksperimentom reševali več nalog, ki so zahtevale samokontrolo, medtem ko so udeleženci kontrolne skupine reševali naloge, ki samokontrole niso zahtevale. Situacijska samokontrola je bila ocenjena s pomočjo Stroopove interference ter številom točk na nalogi sposobnosti odložitve nagrade. Poleg tega so vsi udeleženci rešili še kratko lestvico samokontrole ter lestvico prepričanj o moči volje. Rezultati so pokazali, da imajo prepričanja o moči volje različne učinke ob različnih stopnjah ego izčrpanosti. Pri skupini z zmerno ego izčrpanostjo so prepričanja o moči volje ublažila učinke ego izčrpanosti na posledično samokontrolo, medtem ko pri skupini z visoko ego izčrpanostjo teh učinkov ni bilo. Hkrati smo ugotovili tudi, da se prepričanja o moči volje v skupini z visoko ego izčrpanostjo pomembno znižajo tekom eksperimenta. Dodatno smo ugotovili še, da se dispozicijska samokontrola pozitivno povezuje z akademsko uspešnostjo. Ugotovitve kažejo, da imajo psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, pomembno vlogo pri sposobnosti samokontrole, vendar le ob zmerni ego izčrpanosti. Ob visoki ego izčrpanosti psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, več ne omilijo negativnih učinkov ego izčrpanosti na samokontrolo.
Ključne besede: Samokontrola, ego izčrpanost, prepričanja o moči volje, Stroopova interferenca, odložitev nagrade
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 1220; Prenosov: 551
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
ZDRAVSTVENO VZGOJNI PROGRAM NOSEČNICE Z GESTACIJSKIM DIABETESOM V DIABETOLOŠKI AMBULANTI
Karmen Čeh, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Gestacijski diabetes ali nosečnostna sladkorna bolezen predstavlja velik zdravstveni problem in zahteva velike spremembe v življenju nosečnice. Število nosečnic z gestacijskim diabetesom se iz leta v leto povečuje. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali nosečnice z gestacijskim diabetesom upoštevajo navodila zdravstvenega osebja in ali so dovolj informirane o svoji bolezni. Zanimalo nas je, ali gestacijski diabetes vpliva na kakovost življenja nosečnic. Najpomembnejši cilj pri zdravljenju in zdravstveni vzgoji nosečnic z gestacijskim diabetesom je obdržati vrednost glukoze v krvi v ciljnem območju. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedeno je bilo anketiranje 30 naključno izbranih nosečnic s postavljeno diagnozo gestacijski diabetes, ki so bile zdravljene v diabetološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so nosečnice dobro poučene o gestacijskem diabetesu. 93 % nosečnic navaja, da upošteva nasvete zdravstvenega osebja. Ob odkritju gestacijskega diabetesa se je 93 % nosečnicam, ki so sodelovale v anketi, kakovost življenja spremenila. Med vsemi spremembami so kot največjo težavo navedle samokontrolo glukoze v krvi in načrtovanje obrokov. Sklep: Nosečnica z gestacijskim diabetesom v času nosečnosti informacije išče povsod. Za uspešno izvedbo zdravstveno vzgojnega dela si mora medicinska sestra pridobiti zaupanje nosečnice, da ji lahko svetuje o zdravem življenjskem slogu, samokontroli ter samovodenju. Naloga nosečnice je vsakodnevno upoštevanje nasvetov zdravstvenega osebja, saj s tem preprečijo morebitne neugodne izide nosečnosti.
Ključne besede: nosečnica, gestacijski diabetes, ambulanta, zdravstvena vzgoja, samokontrola
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1198; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
Uporaba in zasvojenost s pametnim telefonom v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavniki
Aljaž Jelenko, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti povezave zasvojenosti s pametnim telefonom in z različnimi načini uporabe pametnega telefona z depresivnostjo, anksioznostjo, dimenzijama navezanosti, samospoštovanjem in samokontrolo. V raziskavi je sodelovalo 363 slovenskih študentov. Povprečna starost udeležencev je bila 23 let. Uporabljeni so bili naslednji pripomočki: Lestvica zasvojenosti s pametnim telefonom – kratka verzija (SAS-SV), Lestvici procesne in socialne rabe (Process and social usage scales), Lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21), Vprašalnik odnosnih struktur (ECR-RS), Kratka lestvica samokontrole (BSCS) in Rosenbergova lestvica samospoštovanja (RSES). Ugotovili smo, da se depresivnost in anksioznost pozitivno povezujeta z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Nadalje se je izkazalo, da sta pomembna dejavnika pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo samospoštovanje ter anksioznost kot dimenzija navezanosti. Analiza mediacije je tudi pokazala, da imata procesna raba in samokontrola mediacijsko vlogo pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo. Podrobnejša analiza motivov uporabe pa je pokazala, da je za posameznike z višjo stopnjo depresivnosti in anksioznosti ter nižjim samospoštovanjem manj značilna uporaba klicev in bolj značilen motiv eskapizma. Za posameznike z nižjim samospoštovanjem je tudi manj značilna uporaba tekstovnih sporočil, za posameznike, zasvojene s pametnim telefonom, pa je bolj značilno kontaktiranje drugih preko socialnih omrežij. Med zasvojenostjo s pametnim telefonom in socialno rabo smo prav tako odkrili pozitivno povezavo, vendar pa se socialna raba ne povezuje z drugimi faktorji, preučevanimi v naši nalogi. Med spoloma ali med starostnimi kategorijami ni bilo razlik v zasvojenosti s pametnim telefonom.
Ključne besede: uporaba pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, depresivnost, anksioznost, samokontrola, samospoštovanje, navezanost
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 343; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

10.
Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezni
Kristijan Vukančić, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 190; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici