| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu
Darko Zupanc, 2010, doktorska disertacija

Opis: Organizacije naj bi imele postavljene jasne cilje kakovosti, upravljanje sistema in odločanje na različnih nivojih naj bi temeljilo na analizah in relevantnih podatkih. Tradicionalni vzgojno-izobraževalni sistemi in šolske prakse pogosto ne sledijo tem zahtevam. Načrtovanje v šolstvu ne more temeljiti zgolj na naštevanju učnih vsebin in metod, ampak mora biti usmerjeno učno-ciljno. Kurikul že v konceptu pomeni nekaj drugega kot učni načrt, presega zgolj načrtovanje poučevanja in učenja. Osnovne zahteve kurikularnega pristopa so racionalnost, eksaktnost in preverljivost učnih ciljev. Kurikul se obravnava na treh ravneh: načrtovani, izvedbeni in še posebej doseženi kurikul, kjer se preverja v učnem procesu dosežene merljive učne cilje. V šolskem sistemu je potrebno opredeliti standarde znanja. Opisovanje vsebinskih standardov znanja (ang. content standards) ni dovolj. Z nacionalnimi preizkusi znanja in/ali državnimi izpiti je potrebno umeriti standarde dosežkov (ang. performance standards). V šolskih sistemih z državnimi izpiti, kot je v Sloveniji matura, ali drugimi oblikami nacionalnih preverjanj znanja se dosežke poleg certificiranja lahko uporabi za povratno informacijo učiteljem, šolam in drugim strokovnjakom. Tako pridobljeni rezultati sumativnega (zbirnega) preverjanja znanja se lahko uporabijo za načrtovanje učiteljevega dela v prihodnje in za poučevanje naslednjih generacij učencev; to se opredeli kot drugi nivo formativnega preverjanja znanja. Namen formativnega preverjanja je, da se ugotovi katere prilagoditve, dopolnitve in usmeritve pri poučevanju in učenju so potrebne, ko se znanje še oblikuje (formira). Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja kot orodje upravljanja v šolstvu lahko na dolgi rok sistematično vodi k izboljšavam pri poučevanju, večji učinkovitosti in managementu kakovosti. Disertacija v empiričnem delu opisuje razvoj, zgradbo in zmožnosti Orodja za analize izkazanega znanja ob zaključku srednje šole, slovenskega sistema povratnih informacij za šole (ang. School Performance Feedback System). Z razvojnim in raziskovalnim delom, je bila kot nadgradnja razvito Orodje za upravljanje v šolstvu, kot prispevek k razvoju managementa kakovosti v šolskih sistemih z zunanjim preverjanjem znanja. Disertacija vsebuje rezultate in izsledke več raziskav: · Prikaz zgolj enega kazalca lahko ustvarja zmotno predstavo o uspešnosti šole pri pripravi in usposabljanju dijakov za maturo. · Pri izbiri maturitetnih predmetov pride do pomembnih razlik med predmeti; naravoslovne predmete izbirajo dijaki z višjim doseženim splošnim znanjem, družboslovne predmete pa dijaki z nižjim doseženim splošnim znanjem. · Šola oz. oddelki na šoli po dosežkih v znanju med predmeti niso homogeni; niso enako uspešni pri vseh šolskih predmetih. Šola oz. oddelek na šoli je pri enem od predmetov lahko nadpovprečno uspešen, pri drugem pa podpovprečno. · V nekaj zaporednih letih na šoli lahko pride do pomembnih sprememb v splošnem uspehu zaradi variabilnosti v dosežkih pri posameznih predmetih. · Poleg variabilnosti dosežkov v splošnem uspehu in/ali pri posameznem predmetu med šolami je enako pomembna tudi variabilnost dosežkov splošnega uspeha in/ali variabilnost dosežkov pri posameznem predmetu med oddelki znotraj šole. · Pri izključno eksterno ocenjenih delih izpitov se fantje pri ocenjevanju doseženega znanja in spretnosti približajo dekletom in jih lahko celo presežejo. · Dodeljene učiteljeve točke za interne dele izpitov so pri nekaterih predmetih v povprečju bližajo maksimalni vrednosti in se iz leta v leto povečujejo. Ta pojav se lahko opredeli kot inflacija ocen. Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu se lahko uporablja pri ekspertnem vodenju nacionalnih šolskih politik (državni nivo), na nivoju šolskega managementa (ravnateljev) in v svetih šol v okviru managementa kakovosti (šolski nivo), na nivoju strokovnih aktivov in predmetnih učiteljev kot vodij
Ključne besede: standardi znanja v izobraževanju, kurikul, sumativno preverjanje znanja, dosežki učenca, kakovost v izobraževanju, orodje za upravljanje, orodja managementa kakovosti, učinkovitost v izobraževanju, samoevalvacija, izboljšave v šolstvu, stalno izboljševanje, analiza variabilnosti, s podatki podprto odločanje, podatki o doseženem znanju, sistem povratnih informacij v šolstvu
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 3692; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
MODEL PRENOVE PROCESA NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBOR
Renata Močnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Osnovni namen raziskovalne naloge je bil analizirati čas, ki se porabi za pridobivanje knjižničnega gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor. V ta namen smo celoten proces pridobivanja knjižničnega gradiva razdelili na dva podprocesa. Prvi del predstavlja nakup gradiva in z njim povezane aktivnosti (od trenutka, ko je podan predlog za nakup gradiva, do takrat, ko je gradivo v knjižnici), drugi del pa obdelavo gradiva (od trenutka, ko je gradivo že v knjižnici, do takrat, ko je na knjižni polici in na voljo za izposojo). Oba združena procesa smo imenovali nabava gradiva ali nabavni proces. Nakup in obdelavo smo še podrobneje razdelili in smiselno združili v faze, kar nam je omogočilo odčitavanje časov med posameznimi fazami v procesu. Na osnovi odčitavanj podatkov iz modula COBISS3/Nabava in COBISS2 smo izračunali trajanje posameznih faz. S seštevkom smo prišli do skupnega časa, ki je potreben, da želeno gradivo pride na knjižno polico. Za vsak mesec posebej smo izračunali povprečno vrednost posameznih faz in na osnovi le-teh še letno povprečje. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da nabavni proces predolgo traja. Z izračunom trajanja posameznih faz procesa smo ugotovili, da gradivo najbolj dolgo čaka na opisno katalogizacijo, povprečno kar 53 dni. Na vsebinsko obdelavo čaka gradivo povprečno 45 dni. Od predloga do naročila mine povprečno 10 dni, od naročila do prejema pa povprečno 26 dni. Na osnovi teh ugotovitev smo zasnovali nov model procesa pridobivanja knjižničnega gradiva z nakupom. Z novim modelom smo skrajšali posamezne faze procesa in skupni čas procesa skrajšali za povprečno 45 dni, s čimer smo dosegli 37% prihranek časa.
Ključne besede: visokošolske knjižnice, kakovost, samoevalvacija, Univerzitetna knjižnica Maribor, nabava, model nabave, merjenje, akcesija, izgradnja knjižničnih zbirk, obdelava, organizacija, model
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 2280; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

3.
SAMOEVALVACIJA KOMUNIKACIJSKEGA ZNANJA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU
Dušan Dumić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo s področja poslovnega komuniciranja temelji na samoevalvaciji komunikacijskega znanja dodiplomskih študentov zdravstvene nege Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Teoretični del diplomskega dela zajema povzetek temeljnih vsebin komuniciranja, poslovnega komuniciranja in komuniciranja na področju zdravstvene nege. Prav tako zajema vsebine s področja evalvacije in samoevalvacije v visokem šolstvu. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa, ugotavljali samooceno komunikacijskega znanja in usposobljenosti za komuniciranje petdesetih absolventov dodiplomskega študija zdravstvene nege. Proučili in predstavili smo rezultate anketiranja ter povprečne ocene znanja in usposobljenosti razvrstili v tri kategorije. Ugotovili smo, da so v prvo kategorijo (nezadostno znanje) uvrščene vsebine, ki so še posebej specifične za poslovno komuniciranje. V drugo kategorijo (skromno znanje) so bile uvrščene splošne vsebine, ki se pretežno nanašajo na komuniciranje vodilnih oz. odgovornih v posameznem delovnem procesu. V tretjo kategorijo (solidno znanje) so bile uvrščene komunikacijske vsebine, ki so še posebej specifične za delo v zdravstvu. Kljub različni razvrščenosti znanja in usposobljenosti v kategorije smo ugotovili, da so v tretjo kategorijo znanja in usposobljenosti (solidno znanje ali usposobljenost) uvrščene identične vsebine s področja komuniciranja, le z izjemo pisnega komuniciranja. Povzamemo lahko, da se študenti na dodiplomskem študiju zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru solidno usposobijo le za tista področja komuniciranja, ki so nujno potrebna za izvajanje dela na področju zdravstvene nege.
Ključne besede: komuniciranje, znanje in usposobljenost, zdravstvena nega, študenti, samoevalvacija
Objavljeno: 22.02.2012; Ogledov: 2105; Prenosov: 143
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Izdelava modela notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru
Mihael Pauko, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali uvajanje managementa kakovosti v visokem šolstvu, analizirali smo pristope ter modele zunanjih evalvacij v državah Evropske unije in drugih razvitih državah sveta ter podali splošne podatke o evalvacijah v visokem šolstvu. Raziskali smo procese evalvacij v visokem šolstvu in stanje v Sloveniji. S primerjavo z državami članicami Evropske unije in širše, kjer izvajajo zunanje evalvacije neodvisne institucije (agencije), smo potrdili tezo, da v Sloveniji sistem kakovosti v visokem šolstvu še ni primerljiv z evropskimi modeli. Analizirali smo postopke managementa kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru, kjer že dobro desetletje univerze in njihove članice redno opravljajo samoevalvacije, od leta 2006 pa nacionalni evalvacijski organ izvaja tudi zunanje institucionalne evalvacije. Prikazan je izvirni model notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. Model je potrjen z raziskavo, ki temelji na praktičnih primerih, ki so podkrepljeni z ustrezno teorijo in izkušnjami iz primerov dobre prakse. Opisani so posamezni segmenti (pričetek evalvacijskega postopka, zahtevana dokumentacija visokoškolskega zavoda, obisk evalvacijske komisije, poročilo o notranji evalvaciji …) kot prispevek k izboljšanju in razvoju managementa kakovosti na Univerzi v Mariboru. Prikazana so spoznanja in rezultati na praktičnem primeru pilotnega projekta notranje institucionalne evalvacije. Podana je utemeljetev vpeljave notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru, ki se bo izjemno pozitivno izkazala ob neodvisni zunanji institucionalni evalvaciji posameznega visokošolskega zavoda. V okviru raziskave smo opravili še anketo med ciljno skupino zaposlenih na Univerzi v Mariboru, ki so doslej že sodelovali pri zunanjih evalvacijah. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju nadaljnjega načrtovanja in izvajanja dejavnosti v okviru notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. V raziskavi smo potrdili zastavljeno delovno predpostavko, da se bodo s pomočjo modela notranjih institucionalnih evalvacij izboljšali procesi managementa kakovosti članic Univerze v Mariboru. Zato izsledki magistrske naloge predstavljajo pomemben prispevek k izboljševanju stanja kakovosti na članicah Univerze v Mariboru, še posebej na posameznih področjih managementa kakovosti ter celovitega sistema managementa kakovosti.
Ključne besede: visoko šolstvo, univerza, članice univerze, kakovost v visokem šolstvu, management kakovosti, samoevalvacija, zunanja evalvacija, notranja evalvacija
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 1698; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
6.
Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor : študijsko leto 2011/2012
Dunja Legat, Branka Kerec, Gabrijela Kolbič, Nina Lončar, Vlasta Stavbar, 2013, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: samoevalvacija visokošolsko knjižničarstvo Univerzitetna knjižnica Maribor
Ključne besede: Samoevalvacija; Visokošolsko knjižničarstvo; Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno: 07.08.2015; Ogledov: 1260; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
8.
MODEL SAMOOCENJEVANJA STOPNJE INFORMATIZACIJE ŠOLE
Borut Čampelj, 2014, doktorska disertacija

Opis: Proces informatizacije posamezne šole je v zadnjih letih ponovno eden pomembnejših področij šolstva, ki se razvija v sinergiji z ostalimi širšimi ali ožjimi dejavnostmi: vodenje šole, samoevalvacija, učinki izobraževanja itd. V ta namen šole potrebujejo nove konkretne pristope in orodja, ki jim bodo v pomoč pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji teh dejavnosti. V raziskovalni nalogi smo razvili model samoocenjevanja stopnje informatizacije šole, ki zajema neprekinjeno zanko: reševanje samoevalvacijskega vprašalnika, refleksijo dobljenih rezultatov z namenom poenotenja pogleda različnih deležnikov izobraževanja na obstoječe stanje in razumevanje celovitosti informatizacije šole ter na podlagi tega spremembe pri nadaljnjem načrtovanju in posledično izvajanju dejavnosti na šoli. Na podlagi teoretičnih in praktičnih izhodišč ter lastnih izkušenj smo samoevalvacijski vprašalnik razvili in preizkusili v obliki večparametrskega hierarhičnega modela. Drevo kriterijev zajema tri glavna področja: »šola in okolje«, »učitelji in e-skupnosti« ter »učenci in polje bivanja«. Model smo preizkusili in testirali na šolah. Rezultati so pokazali, da uporabnikom omogoča celovit in poenoten pogled na informatizacijo posamezne šole, prav tako pa omogoča vključitev vseh deležnikov: ravnatelja oz. vodstvo šole, učitelje in druge strokovne delavce šole ter učence in starše. Vključene šole in strokovnjaki so razviti model ocenili kot učinkovito orodje za oceno trenutnega stanja, ki lahko pripomore h kakovostnejšemu nadaljnjemu načrtovanju in izvajanju procesa informatizacije. V raziskovalnem projektu smo povezali teorijo in prakso procesa samoevalvacije in njenega vpliva na nadaljnje načrtovanje s teorijo odločitvenih znanj, uporabili kvalitativna hierarhična večparametrska programska orodja odločanja in tako prispevali k nadaljnjemu raziskovanju in nadgradnji informatizacije šolstva.
Ključne besede: šola, IKT, stopnja informatizacije, samoevalvacija, model
Objavljeno: 30.07.2015; Ogledov: 1842; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

9.
Kultura samoevalvacije kot dejavnik razvojnih procesov pri dvigu in ohranjanju kakovosti dela v srednjih poklicnih in strokovnih šolah
Marija Pevec, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava vodenje procesa samoevalvacije v segmentu srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Temeljni namen je bil raziskati in preučiti obstoječe stanje vodenja samoevalvacijskih aktivnosti na naših srednjih poklicnih in strokovnih šolah s ciljem preveriti učinkovitost različnih modelov/pristopov v praksi in profesionalno ter zakonodajno odgovornost šol z vidika razvojne naravnanosti in sistema. Ključne ugotovitve empirične raziskave so, da obstajajo razlike v dojemanju kakovosti med izbranimi šolami ter neenotni pristop k samoevalvaciji. Ugotovili smo tudi, da se šole razlikujejo v dimenzijah zaznavanja procesa samoevalvacije in vloge poročila za kakovost.
Ključne besede: samoevalvacija, kakovost, srednje poklicno in strokovno izobraževanje, učitelj, ravnatelj
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 1379; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
Izvajanje samoevalvacije z vidika profesionalne in zakonodajne odgovornosti šol za kakovost
Marija Pevec, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je predstaviti spoznanja, ki so nastala na osnovi raziskovalnega dela o profesionalni in zakonodajni odgovornosti za kakovost v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. Zanimali so nas elementi sistematičnega pristopa h kakovosti, pri čemer smo upoštevali zapisane razvojne načrte, njihovo spremljanje in učinkovitost vpeljevanja izboljšav v šolsko prakso. Metode, izbrane za raziskavo, so kombinacija raziskave dokumentacije (javna poročila o kakovosti šol) in polstrukturiranih intervjujev z ravnatelji. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teoretičnih in praktičnih spoznanj strokovnjakov, ki se poglobljeno ukvarjajo s procesom samoevalvacije pri nas in širše v Evropi. Raziskava je pokazala, da obstajajo kvalitativne razlike v dojemanju kakovosti med izbranimi šolami ter neenotni pristop k samoevalvaciji.
Ključne besede: samoevalvacija, kakovost, ravnatelji, vodenje, strokovna usposobljenost, srednje šole, strokovne šole
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 413; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (190,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici