Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: POVZETEK Izhodišča: Rak materničnega vratu lahko preprečimo z odkrivanjem predrakavih sprememb na materničnem vratu. Organiziran nacionalni program se v Sloveniji izvaja s citološkimi pregledi brisov materničnega vratu, vendar je za uspešnost ključna dovolj velika udeležba žensk, ki pa je v Sloveniji v nekaterih regijah, tudi v mariborski, prenizka, še posebej v starejših starostnih skupinah. Odkar je znano, da je ključni povzročitelj raka materničnega vratu persistentna okužba z onkogenimi tipi humanih papilomavirusov (HPV) se določanje prisotnosti HPV uporablja v okviru obravnave žensk s patološkimi izvidi brisov materničnega vratu, po svetu pa tudi kot primarna metoda presejanja. Raziskave v svetu kažejo, da lahko udeležbo žensk, ki se ginekoloških presejalnih pregledov ne udeležujejo, občutno povečamo, kadar jim ponudimo možnost, da vzorec za test na prisotnost HPV opravijo same doma z ustreznimi samo-odvzemniki. Podatki o tem, koliko je samo-odvzem za HPV zanesljiv za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu, so v literaturi nasprotujoči. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali je izvid pregleda samo-odvzetega vzorca za test HPV primerljiv z vzorcem, ki ga odvzame ginekolog in tudi, ali je primerljiv s citološkim izvidom brisa materničnega vratu ter dovolj zanesljiv kot samostojna metoda za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu. Bolnice in metode: V prospektivno raziskavo smo vključili 209 žensk napotenih v kolposkopsko ambulanto v obdobju 2014 do 2016. Ob vključitvi v raziskavo so ženske najprej same iz nožnice odvzele vzorec za test na HPV z enim od samo-odvzemnikov. 111 jih je uporabilo samo-odvzemnik Qvintip, 98 pa HerSwab. Vsaka ženska je uporabila samo eno vrsto odvzemnika. Pri vseh je nato vzorec za HPV z materničnega vratu odvzel tudi ginekolog. Hkrati je odvzel bris materničnega vratu za citološko preiskavo, opravil kolposkopijo in po potrebni biopsijo materničnega vratu za histopatološko preiskavo. Pacientke smo za tem redno spremljali v kolposkopski ambulanti v skladu z nacionalnimi smernicami. Za določanje prisotnosti visoko rizičnih tipov HPV smo uporabljali Hybride Capture 2 Rezultate smo analizirali po enem in štirih letih od vključitve v raziskavo. Izračunali smo občutljivost, specifičnost, negativno napovedno vrednost in pozitivno napovedno vrednost samo-odvzetega vzorca za HPV, vzorca za HPV, ki ga je odvzel ginekolog in citologije za odkrivanje cervikalne intraepiteljiske neoplazije CIN 2 in več (CIN 2+) ter ujemanje testov za HPV. Rezultati: Povprečna starost vključenih žensk je bila 37,6 let, HPV je bil pozitiven pri 67,0 % (140/209). V skupini Qvintip je bila povprečna starost 36,9 let, HPV je bil pozitive pri 70,3 % (78/111), v skupini HerSwab pa 38,4 let in HPV pozitiven pri 63,3 % (62/98). Odstotek skupnega ujemanja med samo-odvzetim vzorcem in vzorcem, ki ga je odvzel ginekolog, je bil v skupini Qvintip 81,8 % (kappa 0,534) v skupini HerSwab pa 77,1 % (kappa 0,456). V skupini Qvintip so bile longitudinalna občutljivost, specifičnost, pozitivna in negativna napovedna vrednost za citologijo: 71,8 %, 75,0 %, 83,6 %, 60,0 %; za samo-odvzet HPV: 83,1 %, 51,3 %, 75,6 % in 62,5 % ter za HPV test, ki ga je odvzel ginekolog: 94,4 %, 57,5 %, 79,8 % in 85,2 %. V skupini HerSwab so bili rezultati istih parametrov: 71,7 %, 46,7 %, 61,3 %, 58,3 % za citologijo; 75,0 %, 47,7 %, 62,9 % in 61,8 % za samo-odvzet HPV in 94,3 %, 44,4 %, 66,7 % in 87,0 % za HPV, ki ga je odvzel ginekolog. Zaključki: Naši rezultati so pokazali, da je samo-odvzet vzorec za test na HPV, določen s HC2, manj zanesljiv od vzorca, ki ga odvzame zdravnik. So pa vsi HPV testi so pokazali višjo občutljivost v odkrivanju CIN2+ v primerjavi s citologijo, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Glede na primerljivo občutljivost samo-odvzetega HPV s citologijo, bi bil samo-odvzem lahko primerna možnost za neodzivnice v nacionalnem presejalnem programu za raka materničnega vratu.
Ključne besede: samo-odvzem za HPV, citologija, cervikalna intraepiteljiska neoplazija
Objavljeno v DKUM: 04.02.2022; Ogledov: 974; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Proteinski fibrili nastanejo z agregacijo delno zvitih proteinov in so odgovorni ali pomembno vplivajo na mnogo hudih človeških bolezni, kot sta Alzeimerjeva ali diabetes tipa II. Samo-replikacija fibrilov je proces, v katerem obstoječi proteinski fibrili katalizirajo nastanek novih fibrilov na način, da ponudijo vezavno površino, kjer se proteini lažje srečajo in agregirajo. To prispeva k naglem in eksponentnem napredovanju bolezni. V magistrski nalogi predstavimo Monte Carlo simulacije računalniškega modela agregacije, v katerega vpeljemo inhibitorje. To so delci, ki se lahko vežejo na površino fibrilov in tako inhibirajo oziroma upočasnijo proces samo-replikacije. Takšen način inhibicije se izkaže za zelo učinkovit, ampak zaradi odbojne interakcije med delci naletimo tudi na pojav makromolekularnega gnečenja, ki povzroči, da se pri določeni pokritosti površine s proteini hitrost samo-replikacije poveča. Edinstven deskriptor hitrosti replikacije najdemo v povprečni velikosti skupka na površino vezanih proteinov, ki nosi informacijo o celotni porazdelitvi agregacijskih skupkov. Predstavimo teorije, ki uspešno razložijo vse značilnosti opažanega obnašanja. S pomočjo mrežnega modela napovemo, katere interakcije med delci na površini imajo največji inhibicijski potencial.
Ključne besede: agregacija amiloidov, samo-sestavljanje proteinov, inhibicija, ra\v cunalni\v ske simulacije, metoda Monte Carlo, nukleacijski mehanizem, gne\v cenje makromolekul, krajina proste energije, statisti\v cna mehanika, mehka snov, fizikalna kemija
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1185; Prenosov: 126
Celotno besedilo (10,23 MB)

Opis: Na osnovi študija obstoječe sodobne literature in virov smo na temo ohranjanja humorja v prevodih britanskih nadaljevank analizirali kulturno-specifične prvine in prenos le teh v tujo kulturo v znani britanski nadaljevanki Samo bedaki in konji. Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, torej na prvi, teoretični del, kjer smo pozornost posvetili značilnostim britanskega humorja ter opredelili pojem situacijske komedije kot televizijski žanr. Televizijske situacijske komedije dandanes predstavljajo velik delež popularne kulture, ki nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku. Prav tako smo pozornost posvetili problematiki prevajanja humorja ter prenosu kulturno-specifičnih vsebin iz izhodiščnega v ciljni jezik. Britanska angleščina je jezik prepleten z besednimi igrami, lažnimi prijatelji ter idiomi, kar dodatno otežuje ustrezen prenos humoristične vsebine v ciljno kulturo. Poudarili smo tudi pomen novodobnih prevajalskih orodij kot pomoč pri prevajanju strokovnih besedil. Predmet analize diplomskega dela predstavlja popularna britanska serija Samo bedaki in konji, ki je na podlagi specifičnega humorja izpod peresa Johna Sullivana nizala uspehe po vsem svetu. Pozornost smo posvetili problematiki prenosa kulturno-specifičnih elementov, ki pa se ob prevajanju samem, ter kasneje tekom postopka podnaslavljanja, velikokrat izgubijo. Diplomsko delo smo izdelali na osnovi študija aktualne in relevantne domače in tuje literature ter z zbiranjem virov in dokumentacije. Zbrane podatke smo ustrezno uredili s pomočjo deskriptivne in komparativne raziskovalne metode.
Ključne besede: situacijska komedija, Samo bedaki in konji, John Sullivan, britanski humor, podnaslavljanje, kulturno-specifični elementi
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1691; Prenosov: 148
Celotno besedilo (892,79 KB)

Opis: Platon velja za enega najbolj vplivnih literarnih umetnikov in filozofov zahodnega sveta, ki je postavil prve temelje estetike. Njegova dela so polna poskusov in sugestij, nedvomno tudi polna prečudovitih vpogledov. Celovito rečeno Platonova dela niso sistematična, se pa v njih jasno pojavlja filozofija lepega, filozofija, ki še danes premika meje estetike, umetnosti in filozofije. Namen našega »sprehoda po lepem« bo spoznati, uvideti in definirati pojem tò kalón. Pot vrnitve v antično Grčijo, v osrčje filozofije, pa nas ne bo vodila skozi definiense definienduma niti skozi sodobne filozofske ozire, ampak nam bo ta starodavna kultura sama razkrila dvoumnost in kompleksnost, ki se skrivata v pojmu tò kalón. Beseda tò kalón ima mnogo pomenov, ki se med sabo prepletajo in dopolnjujejo, njena naravna razsežnost in pojmovna raven je v antiki dosega načelo kalokagathia. Med ključne pomene razumevanja lepega nedvomno spadata tudi čutna lepota in etična lepota/dobrota. Lepota ne potrebuje telesnega nosilca, saj njena avtonomna eksistenca sije povsod in vsak etično izobražen človek v sebi nosi težnjo po lepoti, katere prvobitno naj ne bi iskal v fizičnem svetu, temveč v notranjem, torej v duši. Pri Platonu velja tudi to, da je utrpevanje lepega eden izmed najbolj mogočnih izkustev, ki jih lahko človek izkusi v svojem življenju. Zaradi teh in podobnih pogledov je teorija lepega pomembna tako za nas posameznike kot tudi za zgodovino filozofije ter predvsem za domeno estetike in umetnosti. Platonovi dialogi s Sokratovo iniciativo nas tako popeljejo v osupljiv svet lepega, v katerem lahko spoznamo lépo v njegovi polni manifestaciji. »Sprehod po lepem« nas bo tako popeljal v misterije, kjer pa ne bomo spoznali le »lépega po sebi« in tega, da je eros »nekje vmes« med lepim in grdim, temveč tudi to, da znotraj pojma »lépo« obstajajo vzponi, katerih bistvo ni nič drugega, kakor razumeti »lépo po sebi« v njegovi polni manifestaciji oziroma v vseh njegovih oblikah, njihov cilj pa je uvesti »lépo« kot resnično človeško vrlino. Najvišji vzpon in obenem sklep diplomskega dela bo »metafilozofski« dialog, v katerem nas Sokrat skozi palinodijo uči o »božanski blaznosti« in o tem, da je vsaka duša nesmrtna ter da je lepota paradigma za resnico, ki so jo sposobni spoznati le tisti, ki so modri, saj le-ti živijo najbolj krepostna življenja – med slednje nedvomno spadajo tudi filozofi.
Ključne besede: tò kalón, lépo, dobro, kalokagathia, eros, utrpevati, utelešenje, spominjanje, vzpon, uvid, sámo po sebi, filozofija, Platon, Hipija Večji, Simpozij, Fajdros.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 2011; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Trženje in promocija držav sta prisotna že od časov antične Grčije, ko so si mesta prizadevala za promocijo svojih držav na olimpijskih igrah. Danes je konkurenčno tekmovanje med državami, destinacijami, regijami in mesti razen na področju športa prisotno še na drugih področjih, predvsem pa na področju turizma, gospodarstva in tujih investicij. Konkurenca med državami se z globalizacijo dodatno zaostruje, globalizacija pa hkrati pomeni tudi večjo obveščenost in ozaveščenost potrošnikov. Slednje posledično predstavlja vse večjo potrebo po prepoznavnosti in razlikovanju ne samo podjetij, proizvod in storitev, temveč tudi držav. Danes imajo znamke držav ključno vlogo pri doseganju cilja želene prepoznanosti in konkurenčnega položaja držav na globalnem trgu. Strateško upravljanje znamk držav se je do pred kratkim osredotočalo predvsem na področje turizma, čeprav k imidžu države prispevajo tudi številna druga področja. Tudi raziskave, ki se nanašajo na imidž znamke države ter njen pomen in vlogo, so v preteklosti v veliki meri izvedene le za področje turizma, le maloštevilne so bile raziskave, katerih predmet je strategija upravljanja znamke države na različnih družbenih področjih. Prav tako je na voljo malo konceptualno podobnih modelov za strateško upravljanje znamk držav. Zato je fokus tega magistrskega dela na raziskavi vpliva imidža vseh sektorjev in ne le turizma na oblikovanje imidža znamke države v očeh domače in tuje javnosti ter na oblikovanju celovitega modela strateškega upravljanja znamke države za doseganje želenega imidža ustvarjene znamke države. Naša raziskava se osredotoča na znamko države, strateško upravljanje znamke države ter medsebojno razmerje in učinek med imidžem države oz. učinkom države izvora ter nakupnim vedenjem potrošnikov. V magistrskem delu je predstavljena analiza izvršene raziskave in primerjave uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav: Švice, Nemčije, Avstrije in Nove Zelandije. Pri analizi nas je zanimalo, na kakšen način so te države oblikovale lasten model strateškega upravljanja znamke države. Na osnovi analize uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav ter analize izsledkov raziskave, ki je predmet te naloge, je podan predlog modela strateškega upravljanja aktualne znamke države Slovenija ‒ znamke 'I feel Slovenia'. Nekateri koraki v modelu so prepoznani kot ključni za uspešno strateško upravljanje znamke 'I feel Slovenia', to so opredelitev identitete, kontinuirano spremljanje imidža države ter v skladu s tem izvedba aktivnosti za pozicioniranje oz. repozicioniranje države na ključnih ciljnih trgih. Raziskava, ki je del tega magistrskega dela, je izvedena na primeru državne znamke Slovenije 'I feel Slovenia', s strani vlade Republike Slovenije sprejete leta 2007. Uporaba znamke 'I feel Slovenia' je od njenega sprejetja do danes ostala zgolj delna, in sicer na področju turizma in parcialno še na nekaterih drugih področjih kot npr. v športu, implementacije pa (še) ni doživela na področjih gospodarstva, umetnosti, kulture, politike in znanosti. Izsledki raziskave 'Percepcija znamke I feel Slovenia' kažejo, da so znamko 'I feel Slovenia' najbolj intenzivno do sedaj uporabila podjetja v slovenskem turističnem gospodarstvu, njena uporaba v ostalem izvoznem delu gospodarstva pa je zanemarljiva. Imidž znamke države Slovenija je z identiteto znamke 'I feel Slovenia' v očeh tuje javnosti usklajen predvsem na področju naravnih in kulturnih danosti, manj na področju identitetnih elementov, ki se nanašajo na gospodarstvo, znanost in državo.
Ključne besede: Strateško upravljanje znamke predstavlja organiziran, sistematičen in strateški način upravljanja z znamko države, uspešno izvajan proces strateškega upravljanja znamke države pa prispeva k doseganju želenega imidža države in posledično k večji vrednosti premoženja znamke države. Strateško upravljanje znamke države lahko pomembno prispeva k povečanju prepoznavnosti države in doseganju želenega pozicioniranja med izbrano ciljno javnostjo. Znamka 'I feel Slovenia' trenutno še ni deležna celovitega strateškega upravljanja, saj ni upravljana na vseh ravneh države, prav tako še ni celovito in konsistentno izoblikovan opredeljen model upravljanja znamke države. Odločitev Slovenije za gradnjo in upravljanje znamke na ravni celotne države in ne samo na področju turizma je pravilna, v prihodnje pa bo potrebno upravljanje znamke izvajati na principih strateškega upravljanja s ciljem implementacije znamke na vseh ključnih področjih.
Objavljeno v DKUM: 31.05.2016; Ogledov: 1696; Prenosov: 292
Celotno besedilo (1,97 MB)