SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SAKRALNE STAVBE V SLOVENSKI KULTURNI ZGODOVINI
Adrijana Divjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenski narodnostni prostor nedvomno spada v evropski kulturni krog, zato upravičeno pričakujemo, da je bila in je slovenska sakralna stavbarska umetnost pod velikim vplivom umetnostnostilnih dogajanj v širšem kulturnem prostoru. Namen diplomskega dela je na kratko predstaviti posamezna slogovna obdobja in posamezne primere cerkva ter njihovo zgledovanje v evropskem prostoru; zaradi obsežnosti sakralne umetnosti na Slovenskem je diplomska naloga namreč osredotočena samo na cerkve, in ne na celotno sakralno dediščino. V začetku je opisana evropska arhitekturna umetnost in predstavljeni njeni vplivi na slovensko sakralno dediščino, nato pa prikazani tipi slovenskih cerkva ter njihov razvoj skozi zgodovino. Zadnji del naloge obsega opise najbolj znamenitih in najpomembnejših cerkva na Slovenskem za posamezna slogovna obdobja. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda. Uporabljeni so viri s področja sakralne arhitekture in umetnosti ter nekateri podatki s spletnih strani.
Ključne besede: sakralne stavbe, zgodovina, evropska sakralna umetnost, predromanika, romanika, gotika, renesansa, barok, arhitektura 19. in 20. stoletja.
Objavljeno: 18.04.2013; Ogledov: 1262; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
CERKEV SV. JOŽETA DELAVCA IN SV. BARBARE V IDRIJI
Vesna Filipič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Sakralna arhitektura 20. stoletja je doživela velike arhitekturne spremembe. Po Drugem vatikanskem koncilu so v liturgičen prostor vstopile moderne umetniške prakse, ki pa so se do neke mere podredile prostoru, naročniku in uporabniku. Arhitekt in umetnik sta v skupnem delu vsak na svoj način ohranjala svojo izraznost in le-to prilagodila specifični namembnosti. Arhitektura je postajala vedno bolj minimalistična, kar je dovoljevala uporaba novih materialov, umetniški okras pa se je povezal z arhitekturo in tako skupaj tvorita »celostno umetnino«. V diplomskem delu na primeru idrijske župnijske cerkve sv. Jožefa delavca in sv. Barbare predstavljam delo arhitekta Antona Bitenca in slikarja Staneta Kregarja, njuno povezovanje in ustvarjanje arhitekturne celote. Centralno usmerjena arhitektura Bitenca, se s svojo zunanjostjo dodobra povezuje z ostalimi objekti, ki so zasnovani v njeni bližini, Kregar pa jo presvetli z vitraji, ki so eden poglavitnih medijev njegovega sakralnega umetniškega udejstvovanja. Tudi ves ostali umetniški okras je delo umetnika Staneta Kregarja, ki se v svojem izrazu pri upodabljanju oseb opira na bizantinske in romanske slogovne značilnosti oziroma se vrača v barvni realizem, ki mu najbolj dovoljuje ostati zvest svojemu načinu ustvarjanja. Župnijska cerkev je bila posvečena 1. maja 1969. Tako je mesto Idrija dobilo dovolj velik cerkveni prostor, saj je bila prejšnja župnijska cerkev podrta med bombnim napadom na mesto leta 1945. Mnogo cerkvenih objektov v samem mestu nakazuje na močno krščansko prisotnost, saj so rudarji v želji na varno vrnitev iz rovov molili k različnim svetnikom. Prav tako pa so ti skozi mnogo let bili edini stik z umetnostjo, ki so ga imeli takratni prebivalci.
Ključne besede: Sakralna arhitektura, Drugi vatikanski koncil, arhitekt Anton Bitenc, slikar Stane Kregar, vitraj
Objavljeno: 27.07.2015; Ogledov: 701; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

3.
Friedrich baron Schmidt in sakralna arhitektura 19. stoletja na Slovenskem
Urška Gačnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se posveča sakralni arhitekturi 19. stoletja. Podrobneje opisuje opus enega izmed pomembnejših arhitektov tega obdobja – Friedricha barona Schmidta. Glavna tema je njegovo delovanje na Slovenskem, na Bledu in v Kočevju, kjer je načrtoval dve izmed pomembnejših historističnih cerkva pri nas. Naloga podaja pogled v zgodovino nastanka obeh cerkva, njun arhitekturni opis, umestitev v arhitektov opus, umestitev v arhitekturo 19. stoletja na Slovenskem in tudi primerjavo obeh cerkva z eno izmed preostalih Schmidtovih zgradb. Naloga prav tako ponuja vpogled v njegovo življenje ter pregled njegovega opusa. Izpostavljeni so le določeni projekti, s katerimi smo skušali zaokrožiti arhitektov opus. Friedrich baron Schmidt je bil pomembna osebnost tudi v vlogi učitelja, svoje arhitekturno znanje je delil z velikim številom arhitektov mlajših generacij, ki so bili prav tako pomembni za arhitekturo 19. in 20. stoletja, tako v Evropi kot tudi na Slovenskem. V nalogi je omenjenih le nekaj.
Ključne besede: Friederich baron Schmidt, 19. stoletje, sakralna arhitektura, Bled, Kočevje
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici