| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru velike varnice
Elin Kamenšek Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru Velike Varnice. Območje sodi v panonsko narečno skupino, tamkajšnji prebivalci pa govorijo haloško narečje. V teoretičnem delu smo Veliko Varnico geografsko umestili in opisali, predstavili pa smo tudi zgodovino tega območja. Krajevni govor Velike Varnice smo tudi narečno umestili ter dodali njegov glasoslovni oris. Osrednji del naloge obsega slovarsko urejeno in fonetično zapisano besedje. 162 leksemov, zbranih na terenu s pomočjo Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik, smo slovarsko uredili in jih analizirali glede na izvor. Ugotavljali smo še zastopanost gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ugotovili smo, da je v krajevnem govoru Velike Vrnice največ besedja slovanskega izvora, med prevzetimi leksemi pa je največ germanizmov. Večina zbranega gradiva je zabeležena v obeh knjižnih slovarjih.
Ključne besede: dialektologija, Haloze, Velika Varnica, haloško narečje, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 676; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v krajevnem govoru Mestnega Vrha
Nejc Lazar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt, zbranega v Mestnem Vrhu. Čeprav Mestni Vrh geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje na tem območju govorijo prleško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Mestnega Vrha, nato pa je govor Mestnega Vrha narečno umeščen. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje v tematskih slovarčkih za sadovnjak in vrt, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev na območju Mestnega Vrha. Narečno gradivo, zbrano s pomočjo Vprašalnic za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedikt, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in po abecednem redu umeščeno v posamezni slovarček. Analizirali smo 155 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranega besedja slovanskega izvora, med prevzetimi pa prevladujejo germanizmi.
Ključne besede: dialektologija, prleška narečna skupina, Mestni Vrh, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 985; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (671,83 KB)

3.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoru
Barbara Zakocs, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prinaša izsledke raziskave besedja iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje, zbranega na Gornjem Seniku. Gornji Senik je največja vas v slovenskem Porabju, kjer živi slovenska manjšina. V magistrskem delu predstavljamo geografski in zgodovinski oris Porabja, gornjeseniški govor pa umeščamo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, natančneje v goričko podnarečje. V osrednjem delu v obliki treh tematskih slovarjev predstavljamo gornjeseniško besedje za sadovnjak, vrt in polje, zbrano z metodo terenske ankete po Vprašalnici za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik. Vse pogovore z informatorji smo posneli in fonetično zapisali, gradivo slovarsko uredili in primerjali izpričanost narečnih leksemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v obeh porabskih slovarjih, Mukičevem Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (2005) in Slovarju Gornjega Senika A–L Marije Bajzek Lukač (2009). Po vprašalnici smo zbrali 409 različne lekseme, katerih pomen je dokumentiran tudi z bogatim ponazarjalnim gradivom, in ugotovili, da več kot 40 % besed ni zabeleženih v Mukičevem slovarju, ki prinaša do sedaj najobsežnejšo zbirko porabskega besedja, v preostalih slovarjih je ta odstotek še višji. Večina zbranih leksemov je izvorno slovanska, sobivanje z madžarsko jezikovno skupnostjo pa v obravnavanem besedju ni pustilo močnejših sledi.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, Gornji Senik, tematski slovar, sadovnjak, vrt in polje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 853; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Različni načini vzdrževanja tal medvrstnega prostora v sadovnjaku
Barbara Leskovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Poskus smo izvajali na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor (v nadaljevanju UKC), od leta 2017 do 2019. UKC spada pod Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede. Poskus je bil izveden v okviru projekta CRP (Ciljni raziskovalni programi) in se imenuje Vpliv vzdrževanja negovane ledine na botanično sestavo negovane ledine in pridelek v nasadih jablan. V nasadu sort 'Gala' in 'Pinova' je bilo vključenih osem obravnavanj. Prvo obravnavanje (V1) je zajemalo standardno mulčenje z rotacijskim mulčenjem petkrat letno in dognojevanje z dušikom (v nadaljevanju N). Drugo obravnavanje (V2) je zajemalo enkrat mulčenje spomladi, trikrat valjanje v poletnem času, enkrat mulčenje jeseni in dognojevanje z N. Tretje obravnavanje (V3) je potekalo z dvakratnim valjanjem spomladi, dvakratnim mulčenjem poleti (jeseni) in dognojevanjem z N. Četrto obravnavanje (V4) je zajemalo dvakrat mulčenje spomladi (v začetku poletja) in dvakrat valjanje (poleti in v začetku jeseni) ter dognojevanje z N. Peto obravnavanje (V5) je zajemalo V1, vendar brez dodatnega dognojevanja z N, šesto obravnavanje (V6) pa V2 in brez dodatnega dognojevanja z N. Sedmo obravnavanje (V7) je vključevalo V3 brez dodatnega dognojevanja z N, osmo obravnavanje (V8) pa V4 brez dodatnega dognojevanja z N. Po obiranju smo analizirali količino pridelka in parametre notranje kakovosti plodov. Rezultati so pokazali, da sta obravnavanji V2 in V3 dosegli najvišji pridelek, medtem ko je bil le-ta najnižji pri obravnavanju V1. Različni načini oskrbe tal obeh sort v letu 2018 in 2019 na notranjo kakovost plodov niso imeli značilnega vpliva.
Ključne besede: sadovnjak / obdelava tal / medvrstni prostor / valjanje / mulčenje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1443; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (770,78 KB)

5.
6.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk
Mojca Ločnikar, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: sadra, kalcij, sadovnjak, kakovost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1619; Prenosov: 53
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk
Mojca Ločnikar, 2012, diplomsko delo

Opis: Poskus vrednotenja vpliva kalcijevih gnojil na lastnosti tal ter mineralno sestavo plodov je potekal v letih od 2004 do 2006 na posestvu UKC Pohorski dvor. Vključeni sta bili sorti jabolk 'Gala' in 'Braeburn'. Kalcifikacija tal je bila izpeljana jeseni leta 2004 in 2005 z različnimi odmerki kalcijevih gnojil. Poskus s sorto 'Gala' je vključeval gnojenje s 5 t sadre/ha, 10 t sadre/ha, 15 t sadre/ha, 20 t sadre/ha in 20 t hidriatiziranega apna/ha ter nepognojeno kontrolo. Poskus s sorto 'Braeburn' je vključeval gnojenje s 15 t sadre/ha, 20 t sadre/ha, 25 t sadre/ha in 20 t hidratiziranega apna/ha ter nepognojeno kontrolo. V poskusu smo želeli ugotoviti vpliv sadre na reakcijo tal, dostopnost hranil, predvsem kalcija v tleh in vpliv različnih načinov kalcifikacije na mineralno sestavo plodov. pH tal se je povečal po enkratni kalcifikaciji tal z apnom pri sorti 'Braeburn' za 15 % in pri sorti 'Gala' za 71 %. Po dvakratni kalcifikaciji z apnom se je pH tal v nasadu dreves sorte 'Gala' povečal za 80 %. Uporaba apna (20 t/ha) je povečala koncentracijo Ca v plodovih sorte 'Braeburn' za 16 %, medtem ko uporaba drugih kalcijevih gnojil tega učinka ni imela. Pri sorti 'Gala' je bil vpliv kalcifikacije na povečanje koncentracije Ca v plodovih manj izrazit.
Ključne besede: sadra, kalcij, sadovnjak, kakovost
Objavljeno v DKUM: 26.07.2012; Ogledov: 1918; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1017,89 KB)

9.
Testiranje ultrazvočnega sistema na pršilniku za trajne nasade
Marko Osovnikar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvajali poskus, v katerem smo testirali delovanje ultrazvočnega sistema na pršilniku za trajne nasade. Poskus smo izvedli na jablanah poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije, Brdo pri Lukovici, v letu 2010. V poskus je bil vključen štiriletni jablanov nasad dreves ’Gala’. Meritve smo izvajali v dveh ločenih poskusih z istim pršilnikom in sicer: v kontroliranem načinu (KN) brez uporabe ultrazvočnih senzorjev in v avtomatiziranem načinu (AN) z ultrazvočnimi senzorji. Nanos škropiva smo izmerili s pomočjo WSP lističev, ki so občutljivi na vodo. V poskus je bilo zajetih pet dreves in trije meddrevesni prostori za analizo in nanos škropiva. Na posameznem drevesu smo obravnavali devet območij, v praznih prostorih med drevesi pa tri območja. Pri kontroliranem načinu pršenja je bilo v povprečju s škropivom prekrite 12 % ciljne površine. Povprečno število kapljic, ki je zadelo posamezne obravnavane dele krošenj, je bilo 74 na cm². Pri avtomatiziranem načinu pršenja je bilo v povprečju s škropivom prekrite 14 % ciljne površine. Posamezne obravnavane krošnje dreves je zadelo povprečno 86 kapljic škropiva na cm². Ugotovitve kažejo, da med preizkušenima načinoma ni bistvene razlike v nanosu škropiva na posamezne dele drevesa, vendar je izmerjen 20,2 % prihranek škropiva, s tem pa so sorazmerno zmanjšani drifti v okolje.
Ključne besede: Pršilnik, ultrazvok, algoritem, porazdelitev škropiv za sadovnjak.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 1760; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (6,70 MB)

10.
Ugotavljanje natančnosti pozicij vzorčnih dreves z različnimi GPS-napravami
Peter Drevenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali natančnost določanja pozicije vzorčnih dreves z različnimi GPS napravami. Natančnost pozicije vzorčnega drevesa je temeljnega pomena za odvzem vzorca za napovedovanje pridelka in varstvo rastlin. V ta namen smo uporabili GPS-naprave March II, ASUS P565 in Nokia 5800 XpressMusic različnih natančnosti in cenovnih razredov. Za določanje pozicije in njihove natančnosti smo si izbrali 30 naključno izbranih dreves in opravili meritve. Ugotovili smo, da so meritve pri MARCH II odstopale po diagonali za 16,72 m, po X za 11,41 m in po Y za 10,57 m. Pri ASUS P565 so meritve odstopale po diagonali za 15,42 m, po X za 3,48 m, in Y za 13,86 m in pri Nokia 5800 XpressMusic za 46,15 m po diagonali, po X za 11,37 m in Y za 39,6 m. Iz primerjave posameznih naprav smo ugotovili, da je bila najnatančnejša GPS-naprava ASUS P565 z odstopanjem po diagonali za 15,41 m, vendar v povprečju boljša od MARCH II le za 1,31 m. Najnatančnejša meritev je bila prav tako izvedena z ASUS P565 in sicer se je približala na natančnost 0,66 m. Čeprav so bila odstopanja pri posameznih točkah minimalna, so te naprave še vedno premalo natančne, da bi lahko z njimi nedvoumno določili pozicijo vzorčnih dreves.
Ključne besede: GPS, pozicioniranje, sadovnjak, vzorčenje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2010; Ogledov: 2031; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici