| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Senzorji za analizo atmosfere v skladiščnih hladilnicah za sadje : diplomska naloga visokošolskega študijskega programa
Gregor Dernovšek, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: hlajenje, sadje, kontrolirana atmosfera, krmiljenje, zorilnica, kisik, ogljikov dioksid, etilen
Objavljeno: 07.10.2008; Ogledov: 2750; Prenosov: 242 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

5.
JABOLKO V ŠOLI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
Natalija Ožek, 2009, diplomsko delo

Opis: Trajnostni razvoj je pomembno vodilo k boljšemu življenju za vse in na vseh področjih življenja. V diplomskem delu je pokazana povezava med trajnostnim razvojem in uživanjem jabolk v šoli. Osnova naše raziskave je bil projekt Jabolko v šoli, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Na petih šolah iz okolice Celja smo izvajali polstrukturirani intervju o prehranjevalnih navadah učencev prvega triletja. Hkrati nas je zanimalo kaj učitelji naredijo za to, da bi učenci pojedli več jabolk. Ugotovili smo, da je kar nekaj šol s ponudbo jabolk na ožjem področju celjske okolice. Rezultati so pokazali, da učenci v šoli jedo jabolka v katerikoli obliki, najpogosteje celo. Na šolah, ki ponujajo jabolka, kar 70 % učencev poseže po jabolku, medtem ko to stori na šoli brez ponudbe jabolk le 25 % učencev. Spodbujanje uživanja jabolk poveča pogostost uživanja tega nadvse koristnega sadeža.
Ključne besede: trajnostni razvoj, zdrav življenjski slog, prehrana, sadje, jabolka, prvo triletje
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2045; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (601,62 KB)

6.
7.
PRIDELAVA JABOLK PO PRIDELOVALNEM SISTEMU ''0,0 RESIDUE''
Nejc Rumpret, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 so bili narejeni štirje poizkusi na lokacijah in sortah: Sadjarstvo Mirosan s sorto Elstar, UKC Pohorski dvor s sorto Jonagold, Sadjarstvo Blanca s sorto Idared in Sadjarski center Gačnik s sorto Zlati delišes. Primerjali smo integrirano pridelavo in ''0,0 residue'' pridelovalni sistem. Prvo smo škropili po načelih IPS. Drugo pa prvo polovico rastne dobe po načelih IPS, od julija naprej pa z biotičnimi pripravki. Vsi ostali tehnološki ukrepi so pri obeh sistemih enaki. Rezultati kažejo, da so ostanki pesticidov v sadju pri ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu najmanjši pri sorti 'Jonagold' (10 aktivnih snovi pod mejo detekcije). Največ ostankov v ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu je bilo pri sorti 'Idared' (samo trije pripravki pod mejo detekcije). V primerjavi z integrirano pridelavo so pridelki manjši za 2-8 %. Najmanjši delež pridelka I. razreda je bil pri 'Idaredu' (55 %), največji pa pri 'Jonogoldu' (82 %) v sistemu ''0,0 residue'' in v IPS največji pri 'Jonagoldu' (87 %) in najmanjši pri 'Zlatem delišesu' (65 %).
Ključne besede: sadje, pesticidi, varstvo rastlin, 0, 0 residue, kakovost pridelka
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2067; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (717,11 KB)

8.
PREHRANA PRI OTROCIH - UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI 11-LETNIH OSNOVNOŠOLCIH
Beti Zafran, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljen problem nezadostnega uživanja sadja in zelenjave pri otrocih v Ljubljanski regiji. Nezadosten vnos je predstavljen z vidika spola, s kulturnega, z izobraževalnega vidika ter socialno-ekonomskega statusa in vpliva zaužite količine sadja in zelenjave na telesno težo otrok. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Raziskovalna inštrumenta sta validirana anketna vprašalnika za starše in otroke. Vsebujeta kombinirane tipe vprašanj in za otroke vključujeta metodo jedilnika prejšnjega dne (24-hour recall) ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil (food frequency questionnaire). Rezultati. Na podlagi vzorčnih podatkov sklepamo, da povprečen enajstletni otrok v Ljubljanski regiji ne zaužijejo dovolj sadja v primerjavi s prehranskimi priporočili, čeprav kar 40% otrok ni zaužilo vsaj 150 g sadja in 18,7% otrok v opazovanem dnevu ni zaužilo sadja. Veliko premalo v primerjavi s priporočenimi vrednostmi pa otroci pojejo zelenjave. Povprečni dnevni primanjkljaj zelenjave znaša 175 g od priporočene količine 250 g. Skoraj 35 % otrok v opazovanem dnevu ni pojedlo zelenjave. V vzorcu enajstletnih otrok ni povezanosti med indeksom telesne mase in količino zaužitega sadja in zelenjave, pač pa obstaja šibka pozitivna povezanost med zaužito dnevno količino sadja in dnevno količino zelenjave (Spearmanov rho = 0,310). V primerjavi s fanti, deklice zaužijejo povprečno 17g več zelenjave. Za polovico otrok (dečkov in deklic) v vzorcu lahko rečemo, da pojejo manj kot 40 g zelenjave dnevno. Razlike v dnevnih količinah zelenjave med spoloma so mejno statistično značilne. Socialnoekonomske lastnosti družin opazovanih otrok ne vplivajo na količine zaužitega sadja in zelenjave. Sklep. Rezultati so pomemben prispevek k povečanju znanja o količini zaužitega sadja in zelenjave pri otrocih. Nova spoznanja so lahko temelj za zdravstveno-vzgojno delo pri preventivnem delu s šolarji na področju povečevanja vnosa sadja in zelenjave, skladno s strateškimi usmeritvami za preusmeritev pozornosti od bolezni k zdravju.
Ključne besede: sadje in zelenjava, otroci, nezadosten vnos, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 19.10.2011; Ogledov: 2236; Prenosov: 244
URL Povezava na celotno besedilo

9.
OZAVEŠČANJE UČENCEV O ZDRAVI PREHRANI NA RAZREDNI STOPNJI
Tadeja Pevec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ozaveščanje učencev o zdravi prehrani v teoretičnem delu osvetli pomen hrane in nato pobliže predstavi zdravo prehrano. V nadaljevanju tega dela se osredotočimo tudi na živila, njihovo hranilno in energijsko vrednost, dnevne obroke, prehranjevalno piramido, prehranjevalne navade in ne nazadnje na projekt Zdrave šole. Namen empiričnega dela v diplomskem delu pa je bil, raziskati pojem zdrave prehrane ter uživanje sadja in zelenjave med učenci dveh osnovnih šol. Pri tem smo bili pozorni na to, da je ena izmed šol vključena v projekt Zdrave šole, druga pa ne in tako smo želeli ugotoviti tudi, ali se pojavljajo razlike med njima. Poudariti moramo, da sta obe šoli vključeni v Evropski sistem razdeljevanja sadja, ki ga finančno podpira Evropska skupnost. Rezultati raziskave kažejo, da se učencem obeh šol zdi zajtrk zelo pomemben. Odstotek učencev, ki jedo zajtrk, pa je bistveno manjši. Učenci imajo zelo radi sadje in ga največkrat uživajo za malico, zajtrk in redkeje za kosilo. Uživajo ga enkrat do dvakrat dnevno. Najraje uživajo jagode, češnje in jabolka. Tudi zelenjavo imajo učenci zelo radi in jo uživajo enkrat do dvakrat dnevno. Raje imajo surovo kot kuhano zelenjavo. Od zelenjave pa najraje jedo solato, zelje in korenje. Z raziskavo smo ugotovili, da med I. OŠ Rogaška Slatina, ki je v projektu Zdrave šole, in OŠ Podčetrtek, ki ni, ni statistično značilnih razlik, kar je v skladu s pričakovanji.
Ključne besede: učenci razrednega pouka, zdrava prehrana, zajtrk, sadje, zelenjava, projekt ZDRAVA ŠOLA
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1752; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Vpliv materialnih lastnosti in oblike embalaže na učinkovitost pretovornih in transportnih procesov v skladišču sadja in zelenjave
Andreja Vurunić, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako vrsta in oblika embalaže vpliva na učinkovitost pretovornih in transportnih procesov v skladišču sadja in zelenjave. Predstavljena je problematika skladišč sadja in zelenjave trgovinske dejavnosti. Izpostavili bomo embalažo, ki se najpogosteje uporablja v teh skladiščih in katera embalaža bi bila najbolj primerna, da bi sadje in zelenjava ostala kakovostna in ohranila svežino. Osredotočili smo se na oddelek sadja in zelenjave v skladiščih trgovinske dejavnosti. Zaradi zadovoljstva končnih potrošnikov se morajo v procesu oskrbovalne verige potruditi vsi udeleženci, prav tako delovna sila v procesu skladiščenja. Pri kritični analizi bomo prikazali dejavnike, s katerimi se lahko skladiščenje izboljša in omogoči lažje delo skladiščnikom. S pomočjo trakov za povijanje transportnih vozičkov se bomo znebili folije, ki je težko razgradljiva, škodljiva naravi in povzroča več povratne embalaže. Ugotovili smo, da je v skladišču sadja in zelenjave nujna kontrola, ki se mora izvajati neprestano in na vseh oddelkih. Za kakovost artiklov, ki pristanejo na policah naših trgovin je treba spremljati njihove spremembe pri skladiščenju. Poskrbeti je treba za dobro kakovost sadja in zelenjave pri naročanju blaga pri dobrem dobavitelju, če pa je kakovost slabša pa le – to poskušati odpraviti čim hitreje. S pomočjo plastičnih zabojev in terminalov na zapestju bomo omogočili sadju in zelenjavi boljšo kakovost in večjo varnost pri manipulaciji.
Ključne besede: skladiščenje, embalaža, sadje in zelenjava, kakovost
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1282; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (799,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici