1. Aplikacijski programski vmesnik za zgodnjo oceno pridelka jabolkAnže Ferčec, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je bil implementirati aplikacijski programski vmesnik, ki bi sadjarjem na enostaven način, s pomočjo desetih slik iz sadovnjaka, omogočal izračun zgodnje napovedi pridelka. V magistrskem delu je najprej predstavljen pomen tehnologije v agrikulturi in pregled sorodnih obstoječih del. Temu sledi predstavitev zasnove projekta in nato podroben opis implementacije vsakega dela naše rešitve, kjer je predstavljena implementacija strežnika, iskanja referenčnega objekta, iskanja jabolk ter napovedi pridelka. Na koncu magistrskega dela je opisano še testiranje naše implementacije na štirinajstih skupinah slik iz različnih sadovnjakov. Testi so pokazali, da je aplikacijski programski vmesnik dosegel povprečno 79,49 % natančnost pri napovedovanju pridelka jabolk.
Ključne besede: ocena pridelka, sadjarstvo, obdelava slik, detekcija objektov, aplikacijski programski vmesnik
Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (13,58 MB) |
2. Razvoj e-priročnika za sadjarstvo : magistrsko deloSamo Miklavc, 2024, magistrsko delo Opis: Sodobno kmetovanje je danes že visoko razvito in tehnološko podprto. Večina kmetovalcev uporablja internet in pametne telefone. Da bi pripomogli k čim bolj sonaravni in
ekonomični pridelavi jabolk, smo v tej magistrski nalogi izdelali e-priročnik za sadjarje.
V priročniku imajo sadjarji vse podatke o trenutno aktivnih škodljivih organizmih in
potrebnih ukrepih za uspešno zatiranje škodljivcev na enem mestu. E-priročnik je na
voljo kot mobilna aplikacija za pametne telefone s sistemom Android. Poleg mobilne
aplikacije smo izdelali tudi spletno stran, namenjeno sadjarskim strokovnjakom, kjer
lahko vnašajo podatke, ki se prikazujejo v e-priročniku na pametnem telefonu.
Ključne besede: sadjarstvo, priročnik, digitalizacija, mobilna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 193; Prenosov: 42
Celotno besedilo (4,36 MB) |
3. Preusmeritev iz konvencialne v ekološko pridelavo jabolk - okoljski vidikiNina Marinšek, 2021, diplomsko delo Opis: Ekološka pridelava jabolk dokazano pozitivno vpliva na okolje, predvsem na biodiverziteto in posledično tudi na talni ekosistem. Ob vpeljavi ekoloških praks v trajni nasad poskušamo kar se da zadovoljiti potrebe ohranjanja zdravega okolja, kjer je v ospredju pridelava hrane s upoštevanjem naravnih zakonitosti. To pomeni, da ohranjamo energijske krogotoke in minimalno posegamo v naravno ravnotežje. Pozitivni učinki tovrstnega načina pridelave se običajno pokažejo že v prvih letih uvedbe ekoloških shem vse od preusmeritvenega obdobja dalje in trajajo doživljenjsko. Ekosistem lahko od pridelovalnega sistema pridobi na več načinov, ne le z bogatenjem flore in favne ampak tudi z bogatenjem obsega genske banke avtohtonih rastlinskih vrst, ki so veliko bolj trpežne na ukrepe obdelave tal in spreminjajoče se vremenske razmere ter se našemu okolju tudi lažje prilagajajo. S takim pristopom ne oškodujemo opraševalcev. Primerna konzervirajoča obdelava tal lahko poveča tudi količine vode in vezanega talnega ogljika in dušika, ki rastlinam predstavljata hranila, obenem pa zavaruje in onemogoči izpust toplogrednih plinov nazaj v ozračje. Z ekološko pridelavo v sadjarstvu torej zagotovimo ohranjanje in varovanje naravnih virov, večjo biotsko raznolikost in se v največji meri približamo trajnostnemu načinu pridelave.
Ključne besede: ekološko sadjarstvo, trajni nasad, biodiverziteta, naravni viri
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1212; Prenosov: 62
Celotno besedilo (749,44 KB) |
4. Ekonomika preusmeritve sadjarsko vinogradniške kmetije v ekološko - študija primeraMateja Fekonja, 2020, diplomsko delo Opis: Tudi v Sloveniji je vse več ekološke pridelave ter povpraševanja po ekoloških pridelkih, zato smo v diplomskem delu izdelali preusmeritveni načrt za manjšo sadjarsko vinogradniško kmetijo Fištravec iz Slovenskih Goric. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov je bila ocenjena ekonomska upravičenost preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja, in sicer za obdobje konvencionalne kmetije, obdobje kmetije v preusmeritvi ter obdobje kmetije po preusmeritvi, ko je kmetija ekološka. Kalkulacije skupnih stroškov so pokazale, da je preusmeritev kmetije Fištravec ekonomsko upravičena, saj se je koeficient ekonomičnosti iz 1,10 v konvencionalni pridelavi povišal na 1,51 v ekološki pridelavi.
Ključne besede: kalkulacije skupnih stroškov, preusmeritev, sadjarstvo, vinogradništvo
Objavljeno v DKUM: 04.09.2020; Ogledov: 1207; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. Morfometrijske značilnosti, pedologija in raba tal s posebnim ozirom na vinogradništvo in sadjarstvo v Slovenskih goricah med Muro in PesnicoMartin Marič, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Ob omembi Slovenskih goric povprečen Slovenec pomisli na gričevje, ki je zasajeno z vinsko trto in sadnim drevjem. Vendar se v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico videz te pokrajine spreminja. Vinogradov in sadovnjakov je z leti manj. V članku smo analizirali povezavo med nekaterimi naravnimi dejavniki ter rabo tal. Osredotočili smo se na vplive reliefa, kamninske podlage ter tipov prsti na vinogradništvo in sadjarstvo. Glede na izsledke smo preučili še možnosti, kje na območju Slovenskih goric med Muro in Pesnico so glede na obravnavane naravne dejavnike najugodnejše lege za rast vinogradov in sadovnjakov. Ti bi na tem območju ob ugodnih družbenih dejavnikih lahko predstavljali veliko dodano vrednost kmetijstvu v severovzhodni Sloveniji.
Ključne besede: vinogradništvo, sadjarstvo, relativna višina, ekspozicije, nakloni, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, tipi prsti
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1433; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vpliv apnenca iz morskih alg na parametre kakovosti pri sorti jablane 'Pinova' (Malus domestica B.)Denis Protner, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Leta 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus s kalcijevim gnojilom LITHO KR+. Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Pinova' na parceli Vrecl. V poskus smo vključili 42 dreves. Obravnavanje so predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja) in gnojenje z LITHO KR+ v tla. Poleg spremljanja bujnosti rasti smo ob obiranju plodove stehtali in razvrstili v kakovostne razrede glede na premer plodov in obarvanost. Nato smo plodove testirali na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovili smo, da uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ nima vpliva na vegetativno rast jablan sorte 'Pinova', prav tako nima statistično značilnega vpliva na količino pridelka. Ima pa vpliv na izboljšanje trdote plodov in višjo vrednost Streifovega indeksa zrelosti. Analiza podatkov je namreč pokazala, da je trdota mesa plodov po uporabi omenjenega gnojila višja. Prav tako kalcijevo gnojilo LITHO KR+ vpliva na boljšo obarvanost plodov. Analiza nam je potrdila, da gre za statistično značilne vplive gnojila LITHO KR+ na večji delež primerno obarvanih plodov, kar definira tržno vrednost jabolk.
Ključne besede: sadjarstvo / kalcij / aktivator tal / kakovost / obarvanost / 'Pinova'
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1431; Prenosov: 108
Celotno besedilo (516,45 KB) |
7. POMEN ČASA IN NAČINA REZI ZA VZPOSTAVITEV FITZIOLOŠKEGA RAVNOTEŽJA PRI JABLANI GOJITVENE OBLIKE ZELO VITKO VRETENORafko Planinc, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V dvoletnem poskusu (2006–2007) smo na lokaciji Blanca in Loka pri Zidanem Mostu spremljali vpliv časa in jakosti rezi na jablani (Malus domestica B.) sort 'Zlati delišes' in 'Braeburn'. V poskus je bilo vključenih 8 različnih kombinacij rezi (v nadaljevanju obravnavanj): 1 – standardna zimska rez, 2 – standardna zimska rez + junijska rez, 3 – standardna zimska rez + rez po obiranju, 4 – standardna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju, 5 – delna zimska rez, 6 – delna zimska rez + junijska rez, 7 – delna zimska rez + rez po obiranju, 8 – delna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju. Ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanju 8 najbolj povečal prirast debel, kar je imelo za posledico tudi večji volumen dreves na sorti 'Zlati delišes'. Jakost rezi je bila v pozitivni korelaciji z vsebnostjo suhe snovi pri sorti 'Zlati delišes' v obeh letih poskusa (2006–2007) ter z večjo maso in trdoto mesa plodov v letu 2006. Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti na sorti 'Zlati delišes'. Na sorti 'Braeburn' ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanjih 5, 6, 7 najbolj povečal prirast debel, tudi tu je bila posledica večji volumen dreves. Na sorti 'Braeburn' je jakost rezi bila v pozitivni korelaciji z maso posameznega ploda, suho snovjo, sočnostjo, trdoto mesa plodov in titracijsko kislino, izražena kot jabolčna v prvem letu poskusa (2006), v drugem letu (2007) pa je bila v pozitivni korelaciji samo z maso ploda (statistično značilne razlike). Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti pri omenjen sorti.
Ključne besede: sadjarstvo, jablana, čas rezi, jakost rezi, kombinacija rezi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1440; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,04 MB) |
8. POSPEŠEVANJE PRODAJE V PODJETJU SADJARSTVO MIROSAN D. O. O.Andrejka Kramer, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pomen pospeševanja prodaje za uspeh podjetja. Najprej sem pospeševanje prodaje obravnavala teoretično, v nadaljevanju pa tudi praktično na primeru podjetja Sadjarstvo Mirosan d. o. o.
Pospeševanje prodaje pokriva pestro število kratkoročnih orodij za spodbujanje porabniških trgov, trgovine in prodajnega osebja same organizacije.
Nove tehnologije, razvoj, nasičenost trga z izdelki in boj za pozornost povzročajo zmedo v prepričanjih in obnašanju obstoječih in potencialnih odjemalcev. Zaradi tega je tako zelo pomembno skrbno načrtovanje ciljev in metod pospeševanja prodaje.
Tega se zavedajo tudi v podjetju Sadjarstvo Mirosan d. o. o., kjer že uporabljajo veliko različnih metod pospeševanja prodaje, v prihodnje pa bodo to področje marketinškega spleta še nadgradili.
Ključne besede: pospeševanje prodaje, marketinški splet, trgovina, odjemalci, Sadjarstvo Mirosan d.o. o.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1363; Prenosov: 248
Celotno besedilo (3,03 MB) |
9. VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA RAST IN RODNOST PETIH SORT JABLANDomen Jaunik, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V letih 2011 in 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus z dvema različnima aktivatorjema tal (PRP SOL v kombinaciji s foliarnim fiziološkim stimulatorjem vitalnih funkcij rastlin PRP EBV ter aktivator tal LITHO KR+). Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Breaburn', 'Gala', 'Pinova', 'Zlati delišes' in 'Jonagold'. Spomladi leta 2011 smo zasnovali poskus v naključnih skupinah s po 60 drevesi posamezne sorte. V posameznem obravnavanem delu smo naključno izbrali po 20 dreves in jih označili z oznako PRP, KON in LIT. Aktivator tal smo dodali tlem zgodaj spomladi v odmerku 300 kg/ha PRP SOL in 300 kg/ha LITHO KR+. Škropljenje s fiziološkim stimulatorjem rastlin PRP EBV je bilo izvedeno 28. 5. 2011 in 23. 7. 2011 v odmerku 2 l/ha kot del obravnavanja PRP. Eden od spremljanih vegetativnih parmaetrov je bil obseg debla. Pri vrednotenju vpliva omenjenih aktivatorjev tal na vegetativni potencial jablan smo ugotovili, da uporabljeni aktivatorji tal niso imeli signifikantnega vpliva na bujnost rasti. Aktivatorji tal in rastlin so imeli statistično značilen vpliv na povečanje količine pridelka pri sortah 'Breaburn', 'Zlati delišes', ''Pinova', 'Jonagold razen pri sorti 'Gala'. Pri razvrščanju plodov v kakovostne razrede na osnovi premera smo ugotovili, da aktivatorji tal statistično značilno povečajo delež plodov I. kakovostnega razreda.
Ključne besede: sadjarstvo, aktivator tal, jablana, 'Breaburn', 'Jonagold', 'Gala', 'Zlati delišes', 'Pinova', kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1800; Prenosov: 140
Celotno besedilo (396,79 KB) |
10. VPLIV TOPOKLIME NA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO V SLOVENSKIH GORICAH MED MURO IN PESNICOMartin Marič, 2016, diplomsko delo Opis: Slovenske gorice so ena največjih regij v Sloveniji in so splošno znane kot regija vinogradov in sadovnjakov. Regija Slovenskih goric je preobširna, zato smo se omejili na Slovenske gorice med reko Muro na severu in Pesnico na jugu. Vinogradništvo in sadjarstvo imata v Slovenskih goricah večstoletno tradicijo, vendar je v zadnjih 113 letih opazen upad teh panog. Na ti panogi pa ima velik vpliv tudi klima. Razgiban relief Slovenskih goric je dejavnik, ki spreminja klimo na omenjenem območju. V diplomskem delu smo se osredotočili na spreminjanje klime glede na topografske dejavnike (absolutne višine, relativne višine, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje), proučili smo tudi vpliv te tako imenovane topoklime na vinogradništvo in sadjarstvo. S primerjanjem večletnih meteoroloških podatkov postaj Zgornja Ščavnica in Polički Vrh, ki ležita v našem območju, smo ugotovili spreminjanje klime glede na relativne višine. Povprečne temperature na višje ležeči postaji Zgornja Ščavnica so bile višje, kar kaže na obstoj večkratnih temperaturnih obratov in posledično termalnega pasu. Prav pojav termalnega pasu je ključen za razmestitev vinogradov in sadovnjakov nad dolinami potokov in rek v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Z maršrutnimi meritvami na treh relacijah smo dokazali pojav temperaturnega obrata. Prav tako smo z meritvami na Slateniku in Tratah dokazali obstoj termalnega pasu. Temperaturne podatke smo analizirali tudi glede na vremenske tipe in ugotovili, da je najpogostejši in najintenzivnejši temperaturni obrat v anticiklonalnem vremenskem tipu, ko je vreme stabilno in jasno. Nasprotno se temperaturni obrat in termalni pas ne pojavljata v nestanovitnem deževnem, oblačnem in vetrovnem vremenu, predvsem ju ni zaslediti v ciklonalnem vremenskem tipu. Pri proučevanju temperaturnega obrata in termalnega pasu smo proučevali topoklimo le z vidika relativnih višin. Raziskali smo še povezavo med ostalimi topoklimatskimi dejavniki in razmestitvijo vinogradništva in sadjarstva, dotaknili smo se tudi vpliva kamninske podlage in prsti na rabo tal. S klasifikacijo območja glede na primernost za vinogradništvo in sadjarstvo smo ugotovili, da še obstaja možnost širjenja teh dveh panog na najboljše lege.
Ključne besede: Slovenske gorice, topoklima, vinogradništvo, sadjarstvo, temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, absolutna višina, relativna višina, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, pedologija.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 193
Celotno besedilo (9,19 MB) |
