| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in optimizacija HPLC metode za določanje antimikrobnih substanc v suhem ekstraktu limone
Klara Žvab, 2021, magistrsko delo

Opis: Hesperidin, eriocitrin, rutin ter kavna in klorogena kislina so antimikrobne snovi, ki jih najdemo v limoni in njenem suhem ekstraktu. Zaradi njihovih pozitivnih učinkov, predvsem na zdravje ljudi, se vse bolj pogosto uporabljajo v raznih prehrambenih dodatkih. V magistrskem delu smo razvili in optimizirali HPLC metodo, s katero identificiramo in kvantificiramo te antimikrobne snovi v suhem ekstraktu limone. Za ločevanje spojin smo uporabili gradientno elucijo, kjer smo 0,4 % ocetni kislini postopoma dodajali vse več organske faze (metanola) pri pretoku 0,8 ml/min. Komponente v ekstraktu smo identificirali s primerjavo UV spektrov in retenzijskih časov referenčnih substanc, vsebnost komponent pa smo določili na podlagi umeritvene krivulje. Pokazali smo linearnost metode za določevanje klorogene kisline, eriocitrina in hesperidina v območju 2,5–300 g/ml, kavne kisline v območju 1,0–300 g/ml in rutina v koncentracijskem območju 5,0–300 g/ml. Določili smo mejo zaznave (LOD), ki za vse komponente znaša 1,0 g/ml ter mejo določljivosti (LOQ), ki je 2,5 g/ml za hesperidin, eriocitrin in klorogeno kislino, 1,0 g/ml za kavno kislino ter 5,0 g/ml za rutin. Rezultati kažejo, da je metoda natančna za določevanje vseh komponent, medtem ko je točna za določevanje hesperidina in kavne kisline. Z optimizirano metodo smo določili vsebnost posameznih antimikrobnih komponent v različnih vzorcih ekstrakta limone. Vse komponente smo zaznali v liofiliziranem suhem ekstraktu limone, v katerem sta prevladovala hesperidin (7,09 mg/g ekstrakta) in eriocitrin (3,81 mg/g ekstrakta). Visoke vsebnosti hesperidina smo zaznali tudi v liofiliziranem ekstraktu limete, kjer je ta vrednost znašala 9,74 mg/g ekstrakta. Ostale komponente so bile v teh in ostalih vzorcih zaznane v manjših količinah, nekje od 0,15 do 2,5 mg komponente/g ekstrakta.
Ključne besede: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, hesperidin, eriocitrin, rutin, kavna kislina, klorogena kislina
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)

2.
Development of polymeric materials with rutin and polyrutin for healing of chronic leg ulcers
Tanja Pivec, 2018, doktorska disertacija

Opis: In this work, the development of cellulose wound dressing materials with rutin (RU) and polyrutin (PR) for the healing of chronic leg ulcers is presented as a new approach of local treatment of this wound type. The flavonoid rutin is a known antioxidant substance of plant origin with wound healing promoting properties. Despite the proven beneficial properties of rutin, its potential application in wound healing is limited due to its low water solubility. This limitation can be overcome by polymerization of rutin into polyrutin. In this work an enzymatic polymerization of rutin in water without addition of organic solvents was performed to obtain a water-soluble polymer polyrutin. The chemical structure of rutin and polyrutin were investigated using UV-Vis spectroscopy, nuclear magnetic resonance spectroscopy, Fourier transform infrared spectroscopy, size-exclusion chromatography and potentiometric titrations. Biological activity related to a desired positive influence on chronic leg ulcers was investigated through the determination of the antioxidant activity, iron-chelation ability, cell viability, determination of cell proliferation and through use of the so called “scratch assay” to measure in vitro wound healing performance. Results indicate that rutin and polyrutin have a positive influence on the healing of chronic wounds. Rutin and polyrutin water dispersions at different pH and ionic strength were further characterised by means of dynamic light scattering in order to determine the size of particles and their pH dependent ζ-potential. The knowledge gained from these measurements aided the systematic interaction studies of rutin and polyrutin dispersions with cellulose-based surfaces via model and real wound healing systems. The model cellulose surfaces were thin films prepared by dissolution of trimethylsilyl cellulose in tetrahydrofuran, spin-coating of this solution on sensors of a quartz crystal microbalance (QCM-D) and subsequent regeneration of trimethylsilyl cellulose to cellulose with acid vapors. The influence of pH, salt concentration, and rutin/polyrutin concentration on the interaction with cellulose thin films was evaluated by means of a quartz crystal microbalance with dissipation. This knowledge was transferred to the application of the coatings on real wound healing systems i.e. cellulose non-wovens. The surface morphology was further characterised on model and real wound healing systems. The antioxidant activity and release kinetics were investigated for a real wound healing system, similar to the clinically used, cellulose based wound dressing materials. The main results showed that a higher solubility of polyrutin at low ionic strength contributes to the formation of continuous layers of polyrutin on cellulose surface, while the low solubility of rutin and reduced solubility of polyrutin at higher ionic strengths contribute to deposition of particles of rutin and polyrutin on the cellulose surface. The presence of particles on the surface of non-woven cellulose fibres led to a faster initial release of rutin and polyrutin. On the contrary, a continuous layer of the well soluble polyrutin contributes to a prolonged release. Namely, adsorption of the water soluble polyrutin at pH 2 without the addition of salt results in higher masses of attached polyrutin that release slower and over longer time periods. Since wound dressing materials for chronic leg ulcers often require a lower frequency of dressing change, the latter could provide an efficient therapeutic approach to their treatment.
Ključne besede: Chronic wounds, Wound dressings, Cellulose, Polymerization of flavonoids, Rutin, Polyrutin
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 781; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (7,34 MB)

3.
Vpliv temperature na hidrotermično degradacijo in kinetiko hidrolize rutina v modelnih in realnih vzorcih
Anja Palko, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen te magistrske naloge je bil raziskati vpliv reakcijskih parametrov (temperature in časa) ter vrste plinov za vzpostavitev tlaka v sistemu na nastanek različnih produktov modelnega in realnega vzorca, ki sta vsebovala glikozidno vezane antioksidante. Najprej smo identificirali produkte hidrotermične razgradnje glikozidnega standarda – kvercetin-3-O-rutinozida (rutina) in ugotovili, kdaj ti produkti nastanejo ter pri kakšnih pogojih je bil izkoristek hidrolize maksimalen. Nadalje smo pri optimalno določenih pogojih eksperiment ponovili še na realnem vzorcu – ekstraktu čebulne lupine, ki smo ga pripravili iz posušenih čebulnih lupin s konvencionalno ekstrakcijo. Vsi eksperimenti so bili izvedeni v visoko temperaturnem, visokotlačnem avtoklavu ob prisotnosti ogljikovega dioksida oziroma dušika pri različnih temperaturah. Po obdelavi s subkritično vodo smo s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti določili produkte hidrotermične degradacije in koncentracijske profile. Izvedli smo kinetično študijo hidrotermične degradacije rutina v vzorcih oziroma njihovih komponet ter določili reakcijski mehanizem. Po izvedeni reakciji smo hidroliziran produkt (kvercetin) koncentrirali s pomočjo precipitacije. Končni produkt je vseboval 25,6 % kvercetina (modelni vzorec) oziroma 10,7 % kvercetina (ekstrakt čebulne lupine).
Ključne besede: Subkritična voda, hidrotermična degradacija, hidroliza, rutin, kvercetin, čebulna lupina
Objavljeno: 21.04.2017; Ogledov: 1016; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

4.
SOČASNO DOLOČANJE IZBRANIH FLAVONOIDOV V RASTLINSKIH EKSTRAKTIH S HPLC
Estera Habjanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Validirali smo analizno metodo za sočasno določanje izbranih flavonoidov s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z ultravijolično zaznavo (HPLC-UV). Sočasno smo določali katehin, rutin, kvercetin in krisin. Spojine smo eluirali gradientno, pri čemer smo za mobilni fazi uporabili metanol in vodo nakisano z ocetno kislino. Separacijo in kvantifikacijo smo dosegli v 21 minutah pri valovni dolžini 280 nm. Z izbranimi validacijskimi parametri smo preverjali ustreznost metode. Rezultate smo statistično obdelali in določili ponovljivost, natančnost, linearnost, mejo zaznavnosti (LOD) in mejo določljivosti (LOQ). V diplomskem delu smo želeli razviti optimalno metodo za določanje izbranih flavonoidov v različnih vzorcih prehranskih dopolnil. Vzorce smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče. Raztopili smo jih v metanolu, ekstrahirali na ultrazvočni kopeli in filtrirali skozi filter papir in filtrno membrano ter analizirali. S to metodo nismo zaznali izbranih flavonoidov v prehranskih dopolnilih, zato smo po ekstrakciji na ultrazvočni kopeli zatehte vzorcev povečali in jih ekstrahirali s pomočjo rotacijskega uparjalnika pri 45 ºC, 1 uro. Tudi s to metodo nismo določili izbranih flavonoidov. Spojine smo želeli izolirati tudi s pomočjo ekstrakcije na trdni fazi (SPE). V ta namen smo preizkusili več različnih sorbentov. Kot najučinkovitejši se je pokazal hidrofilno-lipofilni kopolimer (HLB).
Ključne besede: HPLC, flavonoidi, katehin, rutin, krisin, kvercetin, validacija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1504; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
OPTIMIZACIJA HIDROLIZE RUTINA V SUBKRITIČNI VODI Z METODO ODZIVNIH POVRŠIN
Anja Palko, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil raziskati vpliv reakcijskih parametrov (temperature, časa in koncentracije) na hidrolitsko sposobnost subkritične vode na osnovnem primeru diglikozida kvercetina – rutina. S pomočjo načrtovanja eksperimentov ter metodologije odzivnih površin smo skušali poiskati optimalne reakcijske parametre pri katerih dobimo najvišji izkoristek hidrolize rutina v kvercetin. Vsi eksperimenti so bili izvedeni v visoko-temperaturnem, visoko-tlačnem avtoklavu v inertni (dušikovi) atmosferi pri pogojih, ki smo jih v naprej določili z uporabo računalniškega programa Design-Expert 7.0. S pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti smo določili koncentracijo kvercetina ter drugih produktov hidrotermične degradacije po obdelavi s subkritično vodo. Z uporabo metodologije odzivnih površin smo dobljene rezultate optimizirali in določili optimalne parametre, ki prispevajo k najvišjemu izkoristku kvercetina.
Ključne besede: Subkritična voda, Hidrotermična degradacija, Rutin, Hidroliza, Centralno kompozitni načrt, Metoda odzivnih površin.
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1418; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici