| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Podeželska kriminaliteta
Gašper Dušič, 2021, diplomsko delo

Opis: Podeželska kriminaliteta pomeni kriminaliteto na podeželju (na ruralnem območju), se pravi izven urbanih (mestnih) in industrijskih predelov. Izhaja iz načina in strukture življenja na podeželju, to se kaže predvsem v kmetovanju (oziroma pomeni kmečko/vaško okolje), ki je spet različno glede na to, ali preučujemo ravninske ali hribovite predele, ali vzhod ali zahod države, bolj ali manj razvite predele. V diplomski nalogi smo podrobneje preučil tematiko kriminalitete na podeželju. Za to temo smo se odločil, ker o kriminaliteti na podeželju ni bilo veliko napisanega, čeprav se o kriminaliteti, ki se dogodi na podeželju, veliko piše, le-ta velikokrat ni definirana kot podeželska kriminaliteta. Značilnost podeželske kriminalitete je, da se zgodi na podeželju (izven urbanega okolja). Ugotovili smo, da je večina kriminalnih dejanj povezana z ekološko oziroma okoljsko tematiko; spet druga kazniva dejanja z revščino, medsosedskimi spori, spori v družini ipd. Taka specifična kazniva dejanja, ki so značilna za podeželje, so, npr.: zloraba škropiv, gnojil, veterinarskih izdelkov; nezakonita odlaganja odpadkov, sežiganje in zakopavanje odpadkov, odplak; nezakonita sečnja gozdov, tatvina lesa; mučenje živali; tatvina in poškodovanje kmetijskih strojev, krivolov; nabiranje zaščitenih rastlin ter prekomerno nabiranje plodov; uničevanje in tatvina naravne in kulturne dediščine, ilegalni zakol živali, prodaja kmetijskih proizvodov in mesa na črno. Slovenija se tukaj ne razlikuje veliko od drugih držav, njena posebnost je samo majhnost države in majhnost podeželja ter posledično manj hujših oblik kriminalitete, kot so npr. umori kmetov, tatvine več glav živine ipd
Ključne besede: diplomske naloge, podeželje, kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, ruralno okolje, Slovenija
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (491,53 KB)

2.
6. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih
2020, zbornik

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference obstaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, urbano okolje, ruralno okolje, Slovenija
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 39
URL Povezava na datoteko

3.
Kriminaliteta in policijsko delo v skupnosti v občini Kamnik
Zala Gujtman, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo predstavlja primerjavo ruralnega in urbanega okolja ter razlike in posebnosti opravljanja policijskega dela na enem in drugem območju. Policijsko delo v skupnosti iz leta v leto dobiva več pozornosti. Usmerjeno je v skupno reševanje problemov, v katerega so vključene, poleg policije, tudi razne organizacije, občina, lokalna skupnost in tako dalje. Prebivalci so prav tako pomemben del zagotavljanja varnosti, saj s svojim mnenjem in sodelovanjem pripomorejo k zmanjšanju možnosti nastanka kaznivih dejanj. Policija se v ruralnih in urbanih okoljih sooča z različnimi problemi in kriminaliteto. V zaključnem delu smo se osredotočili na kazniva dejanja, povezana z uživanjem in preprodajo prepovedanih drog, kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, kazniva dejanja zoper premoženje, kmetijstvo ter kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ugotovili smo, da je pomembno, da se policisti in prebivalci počutijo varne v kraju, kjer živijo. Težavnosti obvladovanja kaznivih dejanj pa se razlikujejo glede na območje. Ljudem vzbuja strah nered v okolju in slab družbeni nadzor. Poleg preučevanja policijskega dela v ruralnem in urbanem okolju, smo pozornost posvetili tudi stopnji kriminalitete v občini Kamnik ter jo primerjali z mestno občino Ljubljano. Ugotovili smo, da se je stopnja kriminalitete tako v občini Kamnik, kot v mestni občini Ljubljana zmanjšala v letih 2013 do 2018. Kot možnost izboljšave trenutnega stanja predlagamo redna in prilagojena izobraževanja za policiste. Prav tako je pomembno, da so prebivalci ozaveščeni, kakšne naloge opravlja policija in kako lahko posamezniki prispevajo k varnosti soseske, kjer živijo. Omenjeno je še posebej pomembno za ruralna okolja, saj v teh območjih prihaja do večje neozaveščenosti o pomoči policije in drugih organizacij. Pozitiven prispevek k izboljšanju policijskega dela pa podajo tudi razne novo nastale študije, ki pomagajo prenesti teorijo predlogov v prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, ruralno in urbano okolje, kriminaliteta, Kamnik
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 323; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (822,79 KB)

4.
Ruralna kriminologija
Blaž Sever, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi nas je predvsem zanimalo vprašanje, kakšne so podobnosti in razlike med kriminologijo v ruralnih in urbanih okoljih. Najprej smo definirali pojme, povezane s kriminologijo in kriminaliteto, ter ugotavljali, kakšne so povezave med kriminaliteto na podeželju in v mestih. Zanimale so nas oblike nasilja, ki se dogajajo na teh območjih, zakaj do njih prihaja in predvsem, kakšna je varnost. Nato smo prikazali, kako se s problemi kriminalitete ukvarjajo na različnih koncih sveta ter dodali primere izvedenih kriminoloških raziskav na obravnavanih območjih. Kasneje nas je zanimal nadzor in vloga varnostnih institucij pri preprečevanju kriminalitete, posebej še policijska dejavnost in kako je poskrbljeno za varnost ljudi in premoženja.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminologija, ruralno okolje, kriminaliteta, varnostni ukrepi
Objavljeno: 08.07.2020; Ogledov: 292; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (596,98 KB)

5.
Varnost v ruralnem okolju
Alen Halilović, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu o varnosti nas je zanimalo, ali je kriminaliteta le mestni problem ter ali so prebivalci zadovoljni z delom policije v skupnosti. V ta namen smo preučili teorijo in različna besedila ter postavili raziskovalna vprašanja v skladu s tem razmišljanjem, ugotovili pa smo, da kriminaliteta ni zgolj mestni problem, saj se veliko kaznivih dejanj zgodi v ruralnih območjih, veliko pa jih je specifičnih prav za ta okolja. Izpostavimo lahko kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V sklopu tega, ali so prebivalci zadovoljni z delom policije v skupnosti, smo na podlagi primernih podatkov ugotovili, da je tako, saj prebivalci delo policije ocenjujejo kot dobro. V diplomskem delu smo preučevali koncept varnosti v ruralnem okolju in kriminalitete na podeželju, kjer smo izpostavili nasilje v družinah, zlorabo drog, kazniva dejanja, povezana z agrikulturo, korupcijo v ruralnem okolju in kriminaliteto v slovenskih občinah. Prav tako smo govorili o v skupnost usmerjenem policijskem delu, varnostnih sosvetih, strahu pred kriminaliteto in občutku varnosti v lokalnih skupnostih.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno okolje, lokalne skupnosti, kriminaliteta, varnost
Objavljeno: 17.01.2020; Ogledov: 486; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (751,86 KB)

6.
Varnost v ruralnih okoljih
Adriana Kocjan, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno stanje glede varnosti v ruralnih okoljih. Obravnavali smo predvsem ali se ljudje počutijo varne v ruralnih okoljih ter kako so ocenili delo policistov na področju reševanja morebitnih groženj. V prvem delu smo izpostavili katere grožnje, najbolj ogrožajo varnost prebivalcev na podeželju. Predstavili smo več oblik nasilja, najpogostejša kazniva dejanja povezana s kmetijstvom in ilegalne prehode čez državno mejo. Kasneje smo se osredotočili na občutke prebivalcev glede varnosti v ruralnih okoljih, kakšne so naloge in pooblastila policije pri reševanju te problematike ter vlogo občine pri zagotavljanju varnosti prebivalcev. Na koncu smo še izpostavili glavne preventivne ukrepe, s katerimi si prebivalci lahko zagotovijo večjo varnost v kraju kjer živijo. Varnost predstavlja eno najpomembnejši dobrin h kateri teži celotna družba, saj je varnost pomembna za kvalitetno življenje. Morala bi biti zagotovljena za vse ljudi, vendar pa velikokrat temu ni tako. Kriminaliteta v ruralnih okolji je slabo dokumentirana, redke raziskave na tem področju pa kažejo, da ta problematika zahteva resnejšo obravnavo in učinkovitejši odziv. Ruralna okolja se morajo v primerjavi z urbanimi okolji na področju varnosti spopadati z veliko manj sredstvi. Za podeželja je značilna tudi razpršenost populacije po večjih območjih, kar pomeni da je za policiste težje obvladovati in nadzirati ta območja. Pomoč ki pa je na voljo prebivalcem je na podeželju slabše organizirana kot v mestih, po navadi se morajo po pomoč zateči v oddaljene kraje, ker pa so žrtve pogosto nemobilne, je njihova pripravljenost, da bi prijavili kaznivo dejanje veliko manjša.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, ruralno okolje, grožnje, preventivni ukrepi
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 645; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (596,43 KB)

7.
TEMATIZACIJA NASILJA V IZBRANI SLOVENSKI KRATKI PROZI PO LETU 2000
Natalija Posavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Tematizacija nasilja v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000 zajema teoretični in analitični del. V teoretičnem delu smo opredelili definicije, vrste in oblike nasilja. Vsako nasilje je povezano z dogajanjem v družbi, zato smo podali tudi psihološke razlage nasilja in v družbenih, gospodarskih in političnih razmerah poskušali odkriti vzroke nasilja. Nasilnost lahko izvira tudi iz bolezenskega stanja posameznika. Sledi analitični del, ki zajema obravnavo in kratko analizo zbirk kratke proze, ki so izšle med letoma 2000 in 2005. V začetni fazi smo prebrskali vse zbirke kratke proze in izločili tiste, ki so izšle v samozaložbi. V nadaljevanju smo se fokusirali na tiste kratkoprozne zbirke, ki so obravnavale pojavitev fizičnega nasilja. Te so izstopale ali po izvedbi samega nasilja ali po načinu avtorjevega podajanja oziroma upovedovanja. Nekatere zgodbe so postavljene v preteklost, zato je bilo treba tudi preučiti razmere v takratnem času in to vzeti v obzir, posledično smo potem lažje sledili avtorju in zgodbi. V analitičnem delu smo zajeli kratkoprozne avtorje in avtorice, in sicer so to: Franček Bohanec, Stanko Janežič, Vinko Möderndorfer, Milenka Pungerčar, Vida Bošnjak Logar, Tone Partljič, Viktor Rožanc, Ivan Sivec, Marjetka Slavec, Franjo Frančič, Sebastijan Pregelj, Franček Rudolf, Aleš Čar, Jan Jerina, Marjan Kolar, Meta Malus, Iztok Geister, Dušan Merc, Milan Petek, Nejc Gazvoda, Polona Glavan, Marija Gorše, Manka Kremenšek Križman, Milan Kleč, Matjaž Brulc, Tomaž Janežič, Uroš Sadek, Vasilij Vasko Polič in Suzana Tratnik. Veliko kratkih pripovedi izhaja iz vsakdanjega življenja in kažejo na realistično ali celo avtobiografsko podlago, nekaj pa je takih, kjer pripovedni čas sega krepko v preteklost (čas španske inkvizicije, obdobje med obema vojnama). Opazno je, da izbrani avtorji in avtorice, ki smo jih zajeli v analitičnem delu naloge, v svoja kratkoprozna dela vključujejo literarne upodobitve nasilja, nekateri bolj, drugi manj, pri čemer je motivno-tematski spekter pojavitev zelo raznolik, od spontanih klofut in udarcev, do okrutnejših opisov, kjer se lahko v prikazovanju prepleta celo več vrst nasilja.
Ključne besede: kratka proza, nasilje, fizično nasilje, urbano in ruralno okolje.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 913; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (902,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici