| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TEMATIZACIJA NASILJA V IZBRANI SLOVENSKI KRATKI PROZI PO LETU 2000
Natalija Posavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Tematizacija nasilja v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000 zajema teoretični in analitični del. V teoretičnem delu smo opredelili definicije, vrste in oblike nasilja. Vsako nasilje je povezano z dogajanjem v družbi, zato smo podali tudi psihološke razlage nasilja in v družbenih, gospodarskih in političnih razmerah poskušali odkriti vzroke nasilja. Nasilnost lahko izvira tudi iz bolezenskega stanja posameznika. Sledi analitični del, ki zajema obravnavo in kratko analizo zbirk kratke proze, ki so izšle med letoma 2000 in 2005. V začetni fazi smo prebrskali vse zbirke kratke proze in izločili tiste, ki so izšle v samozaložbi. V nadaljevanju smo se fokusirali na tiste kratkoprozne zbirke, ki so obravnavale pojavitev fizičnega nasilja. Te so izstopale ali po izvedbi samega nasilja ali po načinu avtorjevega podajanja oziroma upovedovanja. Nekatere zgodbe so postavljene v preteklost, zato je bilo treba tudi preučiti razmere v takratnem času in to vzeti v obzir, posledično smo potem lažje sledili avtorju in zgodbi. V analitičnem delu smo zajeli kratkoprozne avtorje in avtorice, in sicer so to: Franček Bohanec, Stanko Janežič, Vinko Möderndorfer, Milenka Pungerčar, Vida Bošnjak Logar, Tone Partljič, Viktor Rožanc, Ivan Sivec, Marjetka Slavec, Franjo Frančič, Sebastijan Pregelj, Franček Rudolf, Aleš Čar, Jan Jerina, Marjan Kolar, Meta Malus, Iztok Geister, Dušan Merc, Milan Petek, Nejc Gazvoda, Polona Glavan, Marija Gorše, Manka Kremenšek Križman, Milan Kleč, Matjaž Brulc, Tomaž Janežič, Uroš Sadek, Vasilij Vasko Polič in Suzana Tratnik. Veliko kratkih pripovedi izhaja iz vsakdanjega življenja in kažejo na realistično ali celo avtobiografsko podlago, nekaj pa je takih, kjer pripovedni čas sega krepko v preteklost (čas španske inkvizicije, obdobje med obema vojnama). Opazno je, da izbrani avtorji in avtorice, ki smo jih zajeli v analitičnem delu naloge, v svoja kratkoprozna dela vključujejo literarne upodobitve nasilja, nekateri bolj, drugi manj, pri čemer je motivno-tematski spekter pojavitev zelo raznolik, od spontanih klofut in udarcev, do okrutnejših opisov, kjer se lahko v prikazovanju prepleta celo več vrst nasilja.
Ključne besede: kratka proza, nasilje, fizično nasilje, urbano in ruralno okolje.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 643; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (902,31 KB)

2.
Varnost v ruralnih okoljih
Adriana Kocjan, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno stanje glede varnosti v ruralnih okoljih. Obravnavali smo predvsem ali se ljudje počutijo varne v ruralnih okoljih ter kako so ocenili delo policistov na področju reševanja morebitnih groženj. V prvem delu smo izpostavili katere grožnje, najbolj ogrožajo varnost prebivalcev na podeželju. Predstavili smo več oblik nasilja, najpogostejša kazniva dejanja povezana s kmetijstvom in ilegalne prehode čez državno mejo. Kasneje smo se osredotočili na občutke prebivalcev glede varnosti v ruralnih okoljih, kakšne so naloge in pooblastila policije pri reševanju te problematike ter vlogo občine pri zagotavljanju varnosti prebivalcev. Na koncu smo še izpostavili glavne preventivne ukrepe, s katerimi si prebivalci lahko zagotovijo večjo varnost v kraju kjer živijo. Varnost predstavlja eno najpomembnejši dobrin h kateri teži celotna družba, saj je varnost pomembna za kvalitetno življenje. Morala bi biti zagotovljena za vse ljudi, vendar pa velikokrat temu ni tako. Kriminaliteta v ruralnih okolji je slabo dokumentirana, redke raziskave na tem področju pa kažejo, da ta problematika zahteva resnejšo obravnavo in učinkovitejši odziv. Ruralna okolja se morajo v primerjavi z urbanimi okolji na področju varnosti spopadati z veliko manj sredstvi. Za podeželja je značilna tudi razpršenost populacije po večjih območjih, kar pomeni da je za policiste težje obvladovati in nadzirati ta območja. Pomoč ki pa je na voljo prebivalcem je na podeželju slabše organizirana kot v mestih, po navadi se morajo po pomoč zateči v oddaljene kraje, ker pa so žrtve pogosto nemobilne, je njihova pripravljenost, da bi prijavili kaznivo dejanje veliko manjša.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, ruralno okolje, grožnje, preventivni ukrepi
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 275; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (596,43 KB)

3.
Varnost v ruralnem okolju
Alen Halilović, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu o varnosti nas je zanimalo, ali je kriminaliteta le mestni problem ter ali so prebivalci zadovoljni z delom policije v skupnosti. V ta namen smo preučili teorijo in različna besedila ter postavili raziskovalna vprašanja v skladu s tem razmišljanjem, ugotovili pa smo, da kriminaliteta ni zgolj mestni problem, saj se veliko kaznivih dejanj zgodi v ruralnih območjih, veliko pa jih je specifičnih prav za ta okolja. Izpostavimo lahko kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V sklopu tega, ali so prebivalci zadovoljni z delom policije v skupnosti, smo na podlagi primernih podatkov ugotovili, da je tako, saj prebivalci delo policije ocenjujejo kot dobro. V diplomskem delu smo preučevali koncept varnosti v ruralnem okolju in kriminalitete na podeželju, kjer smo izpostavili nasilje v družinah, zlorabo drog, kazniva dejanja, povezana z agrikulturo, korupcijo v ruralnem okolju in kriminaliteto v slovenskih občinah. Prav tako smo govorili o v skupnost usmerjenem policijskem delu, varnostnih sosvetih, strahu pred kriminaliteto in občutku varnosti v lokalnih skupnostih.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno okolje, lokalne skupnosti, kriminaliteta, varnost
Objavljeno: 17.01.2020; Ogledov: 193; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (751,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici