| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnost v lokalnih skupnostih - med ruralnimi in urbanimi perspektivami
2021, znanstvena monografija

Opis: Monografija predstavlja osem tematsko zaokroženih poglavij, katerih glavna tema je varnost v lokalnih skupnostih ter ločnica med varnostjo v ruralnih in urbanih okoljih. Monografija predstavlja rezultat znanstvenoraziskovalnega dela članov programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtorji prihajajo iz raznih področij na varstvoslovnem spektrumu, zato k obširni tematiki v svojih poglavjih pristopijo z različnih zornih kotov. Nekatera poglavja so bolj teoretske narave in preučujejo različne vidike varnosti, medtem ko so nekatera poglavja tudi produkt empiričnega raziskovanja varnostne problematike v ruralnih in urbanih lokalnih skupnostih.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, ruralno okolje, urbano okolje, Slovenija
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (6,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester
Sabina Žele, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Patronažne medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene različnim vrstam nevarnostim. Namen magistrskega dela je raziskati varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester pri obravnavi pacientov na domu. Metode: Uporabili smo raziskave mešanih metod, ki vključujejo kvantitativne in kvalitativne metode dela in za katere je značilna filozofija pragmatizma. V kvantitativnem delu so bili podatki zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije, izvedli smo delno strukturirane intervjuje. Rezultati: Mann-Whitneyjev test je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v zaznavanju nevarnosti v delovnem okolju med patronažnimi medicinskimi sestrami na podeželju in v mestnem okolju samo v segmentu zaznavanja nevarnosti izven pacientovega doma (U = 969,000; p = 0,023). Identificirali smo tri kategorije: percepcija varnosti patronažnih medicinskih sester v delovnem okolju, dejavniki, ki vplivajo na varnost, in ukrepi patronažnih medicinskih sester. Razprava in sklep: Delo patronažnih medicinskih sester na terenu je izjemno zahtevno in nevarno. Predlagamo uvedbo posebnega dokumentacijskega obrazca ali programa na nacionalni ravni, ki bi ga patronažne medicinske sestre uporabile za zapis posebnosti, opažanj in intervencij ob prvem obisku pacienta in družine.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, ukrepi, nevarnosti, urbano okolje, ruralno okolje
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (812,71 KB)

3.
6. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih
2020, zbornik

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference obstaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, urbano okolje, ruralno okolje, Slovenija
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 46
URL Povezava na datoteko

4.
Kriminaliteta in policijsko delo v skupnosti v občini Kamnik
Zala Gujtman, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo predstavlja primerjavo ruralnega in urbanega okolja ter razlike in posebnosti opravljanja policijskega dela na enem in drugem območju. Policijsko delo v skupnosti iz leta v leto dobiva več pozornosti. Usmerjeno je v skupno reševanje problemov, v katerega so vključene, poleg policije, tudi razne organizacije, občina, lokalna skupnost in tako dalje. Prebivalci so prav tako pomemben del zagotavljanja varnosti, saj s svojim mnenjem in sodelovanjem pripomorejo k zmanjšanju možnosti nastanka kaznivih dejanj. Policija se v ruralnih in urbanih okoljih sooča z različnimi problemi in kriminaliteto. V zaključnem delu smo se osredotočili na kazniva dejanja, povezana z uživanjem in preprodajo prepovedanih drog, kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, kazniva dejanja zoper premoženje, kmetijstvo ter kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ugotovili smo, da je pomembno, da se policisti in prebivalci počutijo varne v kraju, kjer živijo. Težavnosti obvladovanja kaznivih dejanj pa se razlikujejo glede na območje. Ljudem vzbuja strah nered v okolju in slab družbeni nadzor. Poleg preučevanja policijskega dela v ruralnem in urbanem okolju, smo pozornost posvetili tudi stopnji kriminalitete v občini Kamnik ter jo primerjali z mestno občino Ljubljano. Ugotovili smo, da se je stopnja kriminalitete tako v občini Kamnik, kot v mestni občini Ljubljana zmanjšala v letih 2013 do 2018. Kot možnost izboljšave trenutnega stanja predlagamo redna in prilagojena izobraževanja za policiste. Prav tako je pomembno, da so prebivalci ozaveščeni, kakšne naloge opravlja policija in kako lahko posamezniki prispevajo k varnosti soseske, kjer živijo. Omenjeno je še posebej pomembno za ruralna okolja, saj v teh območjih prihaja do večje neozaveščenosti o pomoči policije in drugih organizacij. Pozitiven prispevek k izboljšanju policijskega dela pa podajo tudi razne novo nastale študije, ki pomagajo prenesti teorijo predlogov v prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, ruralno in urbano okolje, kriminaliteta, Kamnik
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 381; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (822,79 KB)

5.
TEMATIZACIJA NASILJA V IZBRANI SLOVENSKI KRATKI PROZI PO LETU 2000
Natalija Posavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Tematizacija nasilja v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000 zajema teoretični in analitični del. V teoretičnem delu smo opredelili definicije, vrste in oblike nasilja. Vsako nasilje je povezano z dogajanjem v družbi, zato smo podali tudi psihološke razlage nasilja in v družbenih, gospodarskih in političnih razmerah poskušali odkriti vzroke nasilja. Nasilnost lahko izvira tudi iz bolezenskega stanja posameznika. Sledi analitični del, ki zajema obravnavo in kratko analizo zbirk kratke proze, ki so izšle med letoma 2000 in 2005. V začetni fazi smo prebrskali vse zbirke kratke proze in izločili tiste, ki so izšle v samozaložbi. V nadaljevanju smo se fokusirali na tiste kratkoprozne zbirke, ki so obravnavale pojavitev fizičnega nasilja. Te so izstopale ali po izvedbi samega nasilja ali po načinu avtorjevega podajanja oziroma upovedovanja. Nekatere zgodbe so postavljene v preteklost, zato je bilo treba tudi preučiti razmere v takratnem času in to vzeti v obzir, posledično smo potem lažje sledili avtorju in zgodbi. V analitičnem delu smo zajeli kratkoprozne avtorje in avtorice, in sicer so to: Franček Bohanec, Stanko Janežič, Vinko Möderndorfer, Milenka Pungerčar, Vida Bošnjak Logar, Tone Partljič, Viktor Rožanc, Ivan Sivec, Marjetka Slavec, Franjo Frančič, Sebastijan Pregelj, Franček Rudolf, Aleš Čar, Jan Jerina, Marjan Kolar, Meta Malus, Iztok Geister, Dušan Merc, Milan Petek, Nejc Gazvoda, Polona Glavan, Marija Gorše, Manka Kremenšek Križman, Milan Kleč, Matjaž Brulc, Tomaž Janežič, Uroš Sadek, Vasilij Vasko Polič in Suzana Tratnik. Veliko kratkih pripovedi izhaja iz vsakdanjega življenja in kažejo na realistično ali celo avtobiografsko podlago, nekaj pa je takih, kjer pripovedni čas sega krepko v preteklost (čas španske inkvizicije, obdobje med obema vojnama). Opazno je, da izbrani avtorji in avtorice, ki smo jih zajeli v analitičnem delu naloge, v svoja kratkoprozna dela vključujejo literarne upodobitve nasilja, nekateri bolj, drugi manj, pri čemer je motivno-tematski spekter pojavitev zelo raznolik, od spontanih klofut in udarcev, do okrutnejših opisov, kjer se lahko v prikazovanju prepleta celo več vrst nasilja.
Ključne besede: kratka proza, nasilje, fizično nasilje, urbano in ruralno okolje.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 971; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (902,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici