1. Določanje metil živega srebra v vodnih organizmih iz Tržaškega zaliva : magistrsko deloIztok Majcen, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je določitev koncentracij metil živega srebra (MeHg) v vodnih organizmih iz Tržaškega zaliva. Rudnik živega srebra v Idriji je s svojim petsto letnim delovanjem močno onesnažil območje v svoji bližnji in daljni okolici. Preko reke Idrijce in nato preko Soče se vplivi rudarjenja opazni tudi v Tržaškem zalivu, kjer so koncentracije živega srebra v vodi povišane. S pomočjo ekstrakcije tekoče – tekoče smo opravili ekstrakcijo organskega živega srebra iz vzorcev vodnih organizmov iz Tržaškega zaliva in jim določili koncentracije MeHg z direktnim analizatorjem živega srebra. Omenjeno metodo smo tudi validirali. Koncentracije MeHg v organizmih iz Tržaškega zaliva smo primerjali s povprečnimi koncentracijami omenjenega kontaminanta v vodnih organizmih iz drugih delov sveta. Opazili smo povišane koncentracije MeHg v večini analiziranih vodnih organizmov. Naredili smo tudi izračune maksimalnih priporočenih tedenskih vnosov analiziranih vodnih organizmov glede na njihove koncentracije MeHg. Opravili smo tudi primerjavo koncentracij MeHg v celi masi rib v primerjavi z fileji istih vrst rib. Ugotovili smo, da so koncentracije v filejih višje kot v celotni ribi kar še dodatno povečuje izpostavljenost ljudi tej toksični spojini, saj se najpogosteje prehranjujemo ravno s fileji rib. Primerjali pa smo tudi koncentracije nekaj vrst rib iz Tržaškega zaliva z ribami iz Kvarnerskega zaliva. Iz primerjave med koncentracijami MeHg v ribah iz Tržaškega zaliva v primerjavi s tistimi iz Kvarnerskega zaliva nismo opazili bistvenih razlik v koncentracijah MeHg.
Ključne besede: Metilacija živega srebra, metil živo srebro, bioakumulacija, toksikologija, rudnik živega srebra Idrija, direktni analizator živega srebra
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
2. Balthasar Hacquet in njegova raziskovanja na Slovenskem v 18. stoletjuIvanka Hirtl, 2016, diplomsko delo Opis: Balthasar Hacquet, zdravnik, botanik, mineralog, geolog in etnolog, je v slovenskem znanstvenem prostoru premalo poznan. V času svojega delovanja na Slovenskem je pomembno prispeval k razvoju naravoslovja, botanike, mineralogije in alpinizma. Hacquet je bil izrazit razsvetljenec svojega časa in kritičen mislec. Lahko rečemo, da je Hacquet, ki je večino svojega življenja preživel na Kranjskem, glavni raziskovalec v 18. stoletju pri nas. Posebno skrb je namenil zdravljenju zastrupitev z živim srebrom rudarjev v Idriji, saj je tam opravljal službo rudniškega zdravnika, kirurga. Ves prosti čas je porabil za vsestransko raziskovanje kranjske dežele in njene okolice. Izredno pozornost je posvečal planinski flori in tako dopolnjeval Scopolijeve izsledke. Med ljudstvom je pozorno opazoval narodne običaje, ljudsko nošo in gospodarsko delo.
Ključne besede: Botanika, Scopoli, Balthasar Hacquet, Kranjska, idrijski rudnik, raziskovanja.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1608; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,42 MB) |
3. STANJE PREMOGA V SLOVENIJI IN SVETURatko Božić, 2015, diplomsko delo Opis: Predmet raziskovanja je stanje premoga v Sloveniji in svetu. Raziskali smo, kolikšne so zaloge premoga ter koliko let bo premog še vir energije.
Pridobivanje premoga se glede na geološke pogoje lahko izvaja jamsko ali podzemno in površinsko ali nadzemno. Poznamo tri vrste premoga, in sicer lignit, rjavi premog ter črni premog. Nadalje te vrste premoga delimo tudi glede na kurilnost, saj se razlikujejo glede na kvaliteto.
Ključne besede: Premogovnik Velenje, stanje premoga, rudnik, premog.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2015; Ogledov: 3400; Prenosov: 439 |
4. TEHNOLOŠKI DOSEŽKI V SLOVENSKIH PREMOGOVNIKIH IN RUDNIKIHTomaž Šumah, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstavili tehnološke dosežke v slovenskih rudnikih od njihovih začetkov do danes, podrobneje pa smo tehnološke dosežke predstavili v Premogovniku Velenje, d. d.
V drugem poglavju tako najprej opredeljujemo pojme rudnik, premogovnik in tehnologija, predstavimo rudnike in premogovnike v Sloveniji ter opredelimo premog kot primarni vir energije v Sloveniji in v svetu.
Izbrane rudnike v Sloveniji, njihovo zgodovino in predstavitev, tehnološke dosežke, Premogovnik Velenje ter njegove tehnološke dosežke pa predstavljamo v nadaljevanju diplomskega dela.
Ključne besede: premogovnik, rudnik, premog, tehnološki dosežki, Premogovnik Velenje
Objavljeno v DKUM: 10.03.2014; Ogledov: 3099; Prenosov: 310
Celotno besedilo (2,19 MB) |
5. NAPAJANJE JAMSKEGA ČRPALIŠČA PREMOGOVNIKA VELENJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJOMarko Hojan, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je izdelati pripravo na projekt za prenovo jamskega črpališča v rudniku Premogovnika Velenje. Poleg napajanja porabnikov črpališča je potrebno napajati tudi motor ventilatorja v ventilatorski postaji Pesje in transformator v muzeju Premogovnika Velenje. Med črpališčem in muzejem je potrebno dimenzionirati dvosmerno povezavo, tako, da se lahko muzej napaja iz črpališča ali obratno. Izbrati je potrebno tudi opremo, ugotoviti njeno ustreznost ter določiti zaščito za napajanje omenjenih porabnikov iz treh različnih električnih napajalnih postaj, kjer dve služita kot rezerva, v primeru izpada glavnega napajanja.
Ključne besede: Premogovnik Velenje, električno napajanje, rudnik, omrežje, električno dimenzioniranje
Objavljeno v DKUM: 17.09.2013; Ogledov: 2300; Prenosov: 186
Celotno besedilo (5,62 MB) |
6. Občutki ogroženosti prebivalcev Občine Gorenja vas - Poljane zaradi bližine Rudnika urana Žirovski vrh : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTanja Brejc, 2012, diplomsko delo Opis: Kontaminirano okolje ima lahko velik vpliv na zdravje ljudi, tako duševno kot fizično. Kljub trenutno povečanemu interesu za okoljsko problematiko menim, da ljudje še vedno premalo govorimo o tem in se ne zavedamo dovolj svoje pravice do čistega in zdravega življenjskega okolja. Zelo malo je tudi raziskav o tem, koliko se ljudje počutijo ogroženi oziroma jih je strah, da bi zaradi onesnaženja zboleli. Znano je, da so mediji velikokrat negativno poročali o rudniku urana Žirovski vrh, saj naj bi slabo vplival na tamkajšnje okolje. Prebivalci občine Gorenja vas – Poljane naj bi se bali, da bi imeli kakšne posledice sevanja. Zato je bil namen pričujoče diplomske naloge, da izvedem raziskavo o občutkih ogroženosti prebivalcev v občini Gorenja vas - Poljane zaradi bližine rudnika urana Žirovski vrh. Poskušala sem ugotoviti, ali jih je strah, da bi zboleli za katero izmed bolezni, ki so lahko posledice sevanja.
Rezultati izvedene študije kažejo, da se prebivalci občine Gorenja vas – Poljane ne počutijo ogroženo in jih ni strah življenja v bližini rudnika urana Žirovski vrh. Prebivalci tudi ne poročajo o prekomernem strahu, da bi zboleli za kakšno boleznijo, ki bi bila lahko posledica sevanja. Izpostaviti je možno edino strah pred rakom, ki je vidno povečan pri ženski populaciji. Med anketiranci so tudi ljudje, ki so bili zaposleni v rudniku urana Žirovski vrh, vendar tudi pri njih ni bilo opaziti, da se počutijo ogroženo. Iz analize je tudi razvidno nezaupanje v institucije, razen občine, ki je svetla izjema med naštetimi institucijami, ki se ukvarjajo s problematiko rudnika urana Žirovski vrh. Ugotovila sem tudi, da se prebivalci kljub ponujeni možnosti ne bi preselili, saj se ne počutijo ogroženo in jih ni strah za svoje zdravje.
Ključne besede: ogroženost, varnost, strah pred kriminaliteto, viktimizacija, okolje, vplivi, sevalni objekti, rudnik urana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.12.2012; Ogledov: 2821; Prenosov: 342
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. TRŽENJSKE AKTIVNOSTI V NAKUPOVALNEM SREDIŠČU RUDNIKAleš Šušteršič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali trženjske aktivnosti v Nakupovalnem središču Rudnik, s ciljem ponuditi konkretne predloge za izboljšanje trženjskih aktivnosti, ki bi pripomogle k še večji razpoznavnosti in priljubljenosti med obiskovalci, kar navsezadnje pomeni tudi povečanje dohodka za trgovce.
Teoretični del trženjskih aktivnosti smo večinoma povzeli po prvaku trženja Philipu Kotlerju, saj je bilo ob prebiranju literature opaziti, da tudi drugi avtorji povzemajo njegove raziskave. Žal prav s področja trženja nakupovalnih centrov ali središč ne obstaja strokovna literatura, temveč se trženjske aktivnosti v glavnem nanašajo na trženje izdelkov, storitev in organizacij. Prav zato smo se pri izdelavi diplomske naloge večkrat srečali s težavami. Kljub temu smo izsledke iz strokovne literature s področja trženja kar v največji meri uporabili pri izdelavi naše diplomske naloge.
Vseskozi smo zasledovali cilj, kako čim bolj izboljšati trženjske aktivnosti nakupovalnega središča. Za dosego tega cilja je bilo najprej potrebno ugotoviti, kje je sporočilo pomanjkljivo oz. neustrezno. Zato smo najprej pristopili k analizi tržnega okolja nakupovalnega središča, s čimer smo želeli spoznati potrošnike, njihove nakupovalne navade in vpliv okolja. Nato smo pristopili k analizi trženjskega spleta Nakupovalnega središča Rudnik, kar nam je bila podlaga za podajo konkretnih izboljšav trženjskih aktivnosti.
Objektivne ocene in posredovanja priporočil izboljšav tržnega komuniciranja ne bi mogli podati brez izvedene raziskave med potrošniki na sami lokaciji nakupovalnega središča. Šele ta raziskava je pokazala prave pomanjkljivosti pri komuniciranju s potrošniki. Pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov smo večinoma uspeli vzpostaviti pristen odnos s potrošniki in tako dejansko zaznali težave, s katerimi se soočajo.
Naši predlogi izboljšav bi vsekakor pripomogli k večji razpoznavnosti Nakupovalnega središča Rudnik in upamo, da jih bodo trgovci sčasoma tudi sprejeli. Če želi nakupovalno središče prerasti sedanje okvire lokacij posameznih nakupovalnih centrov in postati pravo nakupovalno središče, mora ustvariti in nadalje graditi na razpoznavnosti blagovne znamke Nakupovalnega središča Rudnik. Le tako bo dotok novih kupcev večji, posledično tudi dobiček in mogoča bo nadaljnja širitev.
Ključne besede: trženje, trženjsko komuniciranje, trženjski splet, trženjsko-komunikacijski splet, Nakupovalno središče Rudnik
Objavljeno v DKUM: 09.11.2011; Ogledov: 2945; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,27 MB) |
