| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Rekonstrukcija čistilne naprave Mozirje
Blaž Vodončnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je bila zgrajena leta 1991, leta 2016 pa je bila zaradi premajhnih kapacitet narejena njena rekonstrukcija. Pred obnovo je čistilna naprava delovala na potopnike ali biodiske, sedaj pa obratuje s tehnologijo biološkega čiščenja z mehanskim vpihavanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase. Na začetku diplomskega dela je podana teorija odvajanja odpadnih voda, nato so opisani lastnosti in vzorčenje ter vrste čiščenja odpadnih voda. Na koncu dela sta opisani obe tehnologiji čiščenja odpadnih voda, in sicer pred in po rekonstrukciji čistilne naprave Loke pri Mozirju.
Ključne besede: odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, rotirajoči biološki kontaktorji, biološko čiščenje odpadne vode
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 658; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

2.
Preučevanje učinkovitosti denitrifikacije na čistilni napravi Odranci
Katja Pucko, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti učinkovitost denitrifikacije na čistilni napravi Odranci. Občina Odranci s približno 1.650 prebivalci ima zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki je v celoti priključeno na komunalno čistilno napravo. Čistilna naprava Odranci je sedaj zaradi svoje zmogljivosti čiščenja 1.950 populacijskih ekvivalentov – PE, klasificirana kot mala komunalna čistilna naprava. Po načrtovani posodobitvi bo zaradi povečane kapacitete čiščenja na 2.450 PE, uvrščena med komunalne čistilne naprave – KČN. Ker so rezultati monitoringov iz prejšnjih let pokazali večinoma povečane mejne vrednosti amonijevega dušika ob iztoku, smo v teku diplomskega dela ugotavljali vzroke. Izvajali smo meritve parametrov: motnosti, neraztopljenih snovi, usedljivih snovi, kemijske potrebe po kisiku, biokemijske potrebe po kisiku, amonijevega dušika in pH, s katerimi smo pridobili podatke o dnevnem nihanju čistilne naprave. Meritve smo izvajali na vtoku in iztoku iz čistilne naprave, kjer se tudi običajno izvajajo. Dodatno smo preučili še, kaj se dogaja z odpadno vodo v cevi od iztoka iz čistilne naprave do njenega izliva v potok Črnec. Potrdili smo, da je potrebno rešiti problematiko meteornih vod. Rezultati kažejo, da je mejna vrednost amonijevega dušika presežena, kar kaže da procesa nitrifikacije ter denitrifikacije ne potekata pravilno in bi bilo zato potrebno preveriti tudi določene lastnosti in učinkovitost obratovanja biorotorjev.
Ključne besede: čistilna naprava, amonijev dušik, denitrifikacija, meteorne vode, rekonstrukcija, rotirajoči biološki kontaktorji
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 917; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici