1. Doprinos društva Kralji ulice k učni uspešnosti romskih učencev v Mariboru : magistrsko deloMinka Vremec, 2023, magistrsko delo Opis: Poučevanje romskih učencev v osnovnih šolah še vedno predstavlja velik izziv, saj se ti pogosteje srečujejo z družbenimi, kulturnimi in jezikovnimi ovirami, ki vplivajo na njihovo učno uspešnost. Kljub prilagoditvam in prizadevanjem strokovnih delavcev na osnovnih šolah, so romski učenci še vedno učno manj uspešni od svojih vrstnikov. Zato jih je pomembno vključevati tudi v različne oblike učne pomoči izven šolskega okolja. Kot ena izmed oblik pomoči se v Mariboru v sklopu društva Kralji ulice izvaja učna pomoč za romske učence. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v delo društva ter v sodelovanje med društvom in osnovnimi šolami. V ta namen smo pripravili anketna vprašalnika in polstrukturirani intervju. V raziskavi je sodelovalo 153 strokovnih delavcev iz mariborskih osnovnih šol in 3 strokovni delavci društva Kralji ulice.
Raziskava je pokazala, da dobra tretjina strokovnih delavcev v osnovnih šolah pozna društvo Kralji ulice in njihov program dnevnega centra. Poznavanje društva je boljše v osnovnih šolah, kjer sodelovanje že poteka. Večina strokovnih delavcev si želi o društvu izvedeti več in z njim tudi sodelovati. Slaba polovica strokovnih delavcev v osnovnih šolah, kjer poteka sodelovanje, aktivno sodeluje z društvom in ima pri tem zelo dobre ali dobre izkušnje, pri čemer je najpogostejša oblika sodelovanja posredovanje učiteljevih informacij o učencu. Skupno mnenje razrednikov o romskih učencih je, da so ti učno manj uspešni od svojih vrstnikov, pouka ne obiskujejo redno in se redkeje od vrstnikov vključujejo v šolske dejavnosti. Ugotovili smo, da so romski učenci, ki obiskujejo društvo, učno uspešnejši od tistih, ki društva ne obiskujejo, ter da se ti učenci in njihovi starši boljše in aktivneje vključujejo v šolsko okolje.
Strokovni delavci društva pri romskih učencih opažajo več šibkih kot močnih področij. Kot najmočnejše področje so izpostavili številske predstave, kot najšibkejše področje pa znanje slovenskega jezika. Strokovni delavci pri romskih učencih, ki aktivno obiskujejo učno pomoč, opažajo večjo učno motivacijo, boljšo učno uspešnost in hitrejši učni napredek. Romski učenci so izpostavljeni nespodbudnemu in nepodpornemu okolju. V sklopu društva romskim učencem nudijo prostočasne aktivnosti in aktivnosti usmerjene v učno pomoč. Z obiskovanjem teh učenci razvijajo socialne spretnosti in veščine, pridobivajo učne ter delovne navade in kompetence, ki pozitivno vplivajo na njihovo vključevanje v šolo in okolico.
Ključne besede: Učna uspešnost, romski učenci, vzgoja in izobraževanje, društvo Kralji ulice, učna pomoč
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 57
 Celotno besedilo (848,80 KB) |
2. Izzivi in posebnosti poučevanja romskih učencev na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan z vidika pedagoških delavcev : magistrsko deloMaja Krošelj, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, s kakšnimi izzivi in posebnostmi se pedagoški delavci vsakodnevno srečujejo pri poučevanju romskih učencev.
V teoretičnem delu magistrskega dela najprej obravnavamo Rome kot etnično skupino, njihovo zgodovino in položaj v Republiki Sloveniji. Zanimajo pa nas tudi različni dejavniki, ki vplivajo na vzgojo in izobraževanje romskih otrok v Republiki Sloveniji.
V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvalitativno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli s 7 pedagoškimi delavci na OŠ Frana Metelka Škocjan, ki neposredno ali posredno vsakodnevno delujejo in sodelujejo z romskimi učenci.
Ugotovili smo, da je realizacija vzgojno-izobraževalnega procesa odvisna od kulturnih posebnosti romskih učencev. Kulturna drugačnost v primerjavi s kulturo večinskega prebivalstva vpliva na različna področja v odnosu do vzgojno-izobraževalnega procesa: na otrokov celostni razvoj, izostajanje od pouka, vedenjske vzorce, ki vplivajo na odnos z vrstniki, ter odnos do avtoritete. Posebnosti, ki izvirajo iz naslova različnosti kulture, pa so hkrati tudi izzivi, s katerimi se pedagoški delavci dnevno soočajo. Pri tem si prizadevajo za izboljšanje položaja romskih učencev in prav tako za sprejemanje drugačnosti. Sami pa lastno usposobljenost skozi leta dela z romskimi učenci ter dodatnimi izobraževanji ocenjujejo kot zadostno.
Ključne besede: romski učenci, poučevanje, posebnosti, izzivi
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok : magistrsko deloSaška Sočič, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok v teoretičnem delu predstavi romsko skupnost, vzgojo in izobraževanje Romov in podrobneje predstavlja vlogo romskega pomočnika v vzgojno-izobraževalnem procesu.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z romskimi učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšna je splošna motiviranost romskih otrok za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja, kakšen pomen ima romski pomočnik pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok, kako so udeleženci raziskave zadovoljni z delom romskega pomočnika ter posebnosti, s katerimi so se intervjuvanci srečevali pri izobraževanju na daljavo v času epidemije COVID-19.
Ugotovili smo, da je splošna motiviranost romskih otrok v naši raziskavi za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja sorazmerno visoka. Zasluge gre pripisati romskemu pomočniku, ki s svojo prisotnostjo in delom v vzgojno-izobraževalni ustanovi pomembno prispeva k vzgoji in izobraževanju romskih otrok. Glede tega se strinjajo tako romski učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Osrednjo vlogo ima pri spodbujanju romskih učencev k rednemu obiskovanju pouka in opravljanju domačih nalog ter drugih šolskih obveznosti, velik doprinos je zaznati tudi pri vzpostavljanju komunikacije s starši romskih otrok in nudenju učne pomoči. Spoznali smo, da so intervjuvanci zadovoljni z delom, ki ga opravlja romski pomočnik. Ugotovili smo, da so se pojavljale težave pri šolanju na daljavo v času epidemije COVID-19, saj romski učenci nimajo ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije, opazno je pomanjkanje učne pomoči, ki so je učenci deležni v šoli, nespodbudno domače okolje težave samo še dodatno krepi in stopnjuje. Glede na navedbe romskih staršev in učiteljev smo ugotovili, da je pomoč romskega pomočnika v času šolanja na daljavo bila prisotna, a ne na tak način, da bi se težave pojavljale v manjši meri.
Ključne besede: Romi, romski učenci, romski pomočnik, vzgoja in izobraževanje, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1145; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,34 MB) |
4. Počutje romskih otrok v osnovni šoli in njihove zaznave odnosov z vrstniki in učiteljiLaura Kovač, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako se romski učenci počutijo v slovenskih osnovnih šolah ter kako zaznavajo svoje odnose z vrstniki in učitelji, pri čemer posebno pozornost namenjamo tudi pojavu medvrstniškega nasilja v šoli.
V teoretičnem delu magistrskega dela se najprej osredotočimo na Rome kot posebno etnično skupnost in romske otroke v šoli. Nato opisujemo šolo kot socialni prostor. Pozornost posvetimo počutju in socialnim odnosom v šoli, ki pomembno vplivajo na učno uspešnost otrok.
Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativnem pristopu, podatki so pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z romskimi učenci in starši, ki živijo v romskih naseljih v Prekmurju in na Dolenjskem. Izsledki raziskave kažejo, da na počutje romskih učencev, ki obiskujejo tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, pomembno vplivajo njihovi odnosi z vrstniki in učitelji. Čeprav romski učenci ter starši večinoma pripovedujejo o dobrem počutju romskih učencev v šoli ter odnose z vrstniki in učitelji zaznavajo pozitivno, pa raziskava vseeno osvetli negativne odnose slovenskih vrstnikov ter učiteljev do romskih učencev v osnovni šoli. Romski učenci se v šoli soočajo z diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti s strani slovenskih vrstnikov in učiteljev, pogosto pa so tudi žrtve medvrstniškega nasilja, ki prav tako temelji na njihovi etnični pripadnosti.
Ključne besede: romski učenci, počutje v šoli, socialni odnosi v šoli, medvrstniško nasilje
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1615; Prenosov: 545
Celotno besedilo (1,41 MB) |
5. Romski učenci in učenje tujega jezika v osnovni šoliUrška Kolarič, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na učenje tujega jezika (angleščine) romskih otrok v četrtem in petem razredu osnovne šole. V teoretičnem delu se posvečamo predvsem vzgoji in izobraževanju romskih otrok v Sloveniji, vlogi učitelja pri uspešnem vključevanju romskih otrok v vzgojno – izobraževalni sistem ter dejavnikom učne uspešnosti/neuspešnosti romskih učencev na področju učenja tujega jezika. Opisali smo tudi strokovne smernice za izobraževanje otrok tujcev v osnovnih šolah v Sloveniji, saj so v veliko pomoč učiteljem, ki delajo z učenci tujci, in tudi učenci romske narodnosti. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge pa se osredotočamo na učenje tujega jezika. Izpostavljamo pomembnost maternega jezika pri poučevanju tujega jezika, podobnosti in razlike pri usvajanju maternega in tujega jezika, opisujemo motivacijo in strategije poučevanja tujega jezika v otroštvu. V empiričnem delu magistrske naloge, smo opazovali pouk angleškega jezika v razredu, v katerega so vključeni tudi romski učenci ter izvedli intervju z učiteljicama angleščine, ki poučujeta dva opazovana razreda. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se vzgojno izobraževalni sistem prilagaja ter vključuje v pouk tujega jezika romske učence. Na osnovi opazovalnega lista smo opazovali 5 učnih ur v četrtem in 5 učnih ur v petem razredu. Ugotovili smo, da učiteljici tujega jezika v veliki meri ne prilagajata učnega procesa romskih učencem, ampak so deležni enakih prilagoditev kot drugi, glede na stopnjo znanja. Na osnovi opazovanja ugotavljamo, da imajo romski učenci največje težave pri branju in pisanju v angleščini, najboljše pa so se izkazali pri govornih in slušnih zmožnostih.
Ključne besede: romski učenci, tuji jezik, angleščina, učna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1972; Prenosov: 204
Celotno besedilo (943,78 KB) |
6. DEJAVNIKI UČNE USPEŠNOSTI ROMSKIH UČENCEVMilojka Poš, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na ključne elemente v izobraževanju romskih otrok. Izpostavlja obvladovanje slovenskega jezika, ki je za romske otroke nematerni jezik, kot enega od ključnih dejavnikov učne (ne)uspešnosti. Ugotavlja uspešnost romskih otrok v času osnovnošolskega izobraževanja, odgovornost učiteljev za dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter učiteljevo odgovornost za to.
Ko vstopijo v šolo, je slovenski jezik za mnoge romske učence tuj jezik oziroma nematerni jezik. V primeru romskih otrok je zato ključnega pomena že vključenost v predšolske oddelke. Predstavljene so kulturna različnost, navade in način življenja Romov. Navedene so nekatere ugotovitve strokovnjakov s tega področja kot tudi s področja sprejetosti romskih učencev med vrstniki, stališča učiteljev do romskih otrok ter nekateri predsodki, ki so žal še vedno prisotni. Ob koncu teoretičnega dela so navedene ugotovitve strokovnjakov o povezavi med učno pomočjo ter učno uspešnostjo romskih učencev. Predstavljeni so temeljni cilji, ki so potrebni za dobro inkluzivno izobraževanje.
V empiričnem delu naloge so predstavljena stališča in mnenja anketiranih učiteljev o učni uspešnosti romskih učencev, predstavljena je povezanost znanja slovenskega jezika (jezika okolja) in ocene iz predmeta slovenščina. Analizirana so tudi: mnenja učiteljev o svoji odgovornosti za učne dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter mnenja o učiteljevi neposredni odgovornosti za sprejetost romskih učencev med vrstniki.
Naloga ugotavlja, da so romski učenci pogosteje učno neuspešni kot njihovi vrstniki, prav tako je (ne)znanje jezika eden izmed ključnih dejavnikov za (ne)uspešnost romskih učencev. Ugotavlja tudi, da učitelji sebe ne zaznavajo kot pomembnega dejavnika pri doseganju učnega uspeha romskih učencev, imajo pa pomembno vlogo pri socializaciji oziroma sprejemanju romskih učencev v družbo vrstnikov.
Ključne besede: romski učenci, slovenski jezik – jezik okolja, kulturna različnost, inkluzivno izobraževanje, učna (ne)uspešnost, sprejetost.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2015; Ogledov: 1989; Prenosov: 377
Celotno besedilo (1,15 MB) |
7. STALIŠČA UČITELJEV O VEDENJU IN DOSEŽKIH ROMSKIH UČENCEV V OSNOVNI ŠOLIDamijana Lebar, 2014, magistrsko delo Opis: Učitelji učno uspešnost romskih učencev pogosto pripisujejo značilnostim njihovega socialnega okolja. Odnos med stališči učiteljev in vedenjem romskih učencev lahko privzame dinamiko samouresničujoče se prerokbe, tako da so stališča učiteljev pomemben dejavnik učnega uspeha romskih učencev. Namen magistrskega dela je raziskati stališča osnovnošolskih učiteljev o dosežkih in vedenju romskih učencev v osnovni šoli. Raziskala sem stališča učiteljev v zvezi z različnimi dejavniki dosežkov in vedenja romskih učencev glede na neposredne izkušnje učiteljev s poučevanjem romskih učencev, spol učiteljev, delovno dobo ter stopnjo poučevanja. Raziskava je potekala preko spletnega vprašalnika in vključuje 267 učiteljev iz mariborskih osnovnih šol. Analiza je pokazala nekatere statistično pomembne razlike v stališčih učiteljev glede na: izkušnje učiteljev s poučevanjem romskih učencev (pri kulturnih značilnostih romskih družin, pri učenčevi socialni vključenosti v razredu, pri usposobljenosti učitelja, pri motivaciji učitelja ter pri predsodkih oz. morebitni diskriminaciji), delovno dobo učiteljev (sodelovanje med starši in učitelji), spol (pri socialno-ekonomskem položaju romskih družin, pri kulturnih značilnostih romskih družin, pri učenčevi motivaciji, pri dejstvu, da slovenščina ni njihov materni jezik, pri zainteresiranosti romskih staršev ter pri sodelovanju med starši in učitelji), ter glede na stopnjo poučevanja (pri socialno-ekonomskem položaju romskih družin ter pri dejstvu, da slovenščina ni njihov materni jezik).
Ključne besede: romski učenci, stališča učiteljev, samouresničujoča se prerokba, neposredna izkušnja
Objavljeno v DKUM: 30.07.2014; Ogledov: 2242; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA ROMSKIM UČENCEM Z DODATNO STROKOVNO POMOČJOMartina Veren, 2013, diplomsko delo Opis: V pričujoči diplomski nalogi obravnavamo romske učence, s posebnim poudarkom na romskih učencih v Osnovni šoli Kuzma in romskih učencih v Prekmurju, ki so vključeni v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili Rome kot posebno etnično skupino in predstavili njihovo kulturo, predvsem pa so nas zanimali Romi v Prekmurju. Posebej smo se osredotočili na romske učence v osnovni šoli. Pregledali smo zakonske akte, navodila in strategije osnovnošolske zakonodaje za romske učence, predstavili dejavnike, ki vplivajo na učno (ne)uspešnost romskih učencev in se osredotočili na različne oblike učne pomoči, ki jih izvajajo šole. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki zajema študijo primera, kot raziskovalni tehniki sta bila uporabljena intervju in anketni vprašalnik. Predstavljeni so štirje romski učenci, ki so vključeni v osnovnošolsko izobraževanje. Prikazana stališča strokovnih delavcev omenjene šole, stališča romskih staršev o izobraževanju njihovih otrok ter stališča, želje in načrti za prihodnost romskih učencev. Namen in cilj empiričnega dela je tako prikazati, povezati in primerjati stališča vseh pomembnih subjektov, ki so kakorkoli vključeni v proces vzgoje in izobraževanja Romov. Študija primera razkrije konkretne težave romskih učencev kot so poglobljene težave pri slovenskem jeziku, matematiki in tujih jezikih. V nadaljevanju ugotavljamo, da strokovni delavci šole pri romskih učencih navajajo sledeče vzroke za učne težave: slab šolski obisk, slabe učne navade in nespodbudno okolje ter poudarjajo, da so individualne oblike dela tiste, ki omogočajo boljše vzgojno-učne rezultate teh učencev. Na drugi strani starši opozarjajo, da niso preveč zadovoljni z dosežki svojih otrok in kot vzroke za učne težave navajajo slabo motivacijo za šolsko delo in premalo vloženega truda. Izkazalo se je, da ti starši svojim otrokom pri šolskem delu ne pomagajo bodisi, ker ne znajo, ali pa, ker menijo, da mora otrok delati sam. Analiza odnosa staršev in strokovnih delavcev šole je pokazala, da imajo le-ti dober, odnos strokovni delavci pa dodajajo, da pri teh starših pogrešajo iniciativnost. Vsi omenjeni so z izvajanjem učne pomoči na domu zadovoljni in poudarjajo, da le-ta prinaša napredek v boljšem razumevanju učne snovi, opravljenih domačih nalogah in tudi v boljših šolskih ocenah.
Ključne besede: Romi, romska kultura, romski učenci, integracija, učne težave, dejavniki šolske (ne)uspešnosti, učna pomoč.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2013; Ogledov: 3111; Prenosov: 311
Celotno besedilo (1,25 MB) |
9. DODATNA STROKOVNA POMOČ ROMSKIM UČENCEM NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI I LENDAVASabina Horvat, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo romske učence, katerih število v osnovnih šolah narašča, pa tudi skrb zanje je močno porasla. S specifičnostmi vzgojno-izobraževalnega dela z romskimi učenci se vse bolj intenzivno ukvarjajo pedagoški in svetovalni delavci šol. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili dejavnike, ki so vzrok za učne težave in vplivajo na učno (ne)uspešnost romskih učencev. Ti dejavniki so: nerazumevanje ali slabše razumevanje slovenskega jezika, nižja motivacija za učenje in šolsko delo, nespodbudno domače okolje, slabe učne in delovne navade, slab šolski obisk ter revščina oziroma socialno-ekonomska ogroženost. Nadalje smo predstavili različne oblike pomoči, ki jih šole izvajajo in katerih cilj je, da bi čim več romskih učencev dokončalo šolanje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med romskimi učenci na šestih osnovnih šolah v Prekmurju. Namen empiričnega dela je bil raziskati učno uspešnost romskih učencev v osnovni šoli, njihov socialni položaj, njihovo rabo jezika, močna in šibka področja romskih učencev ter oblike pomoči, ki so jih deležni. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na spol in starost romskih učencev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da romski učenci, vključeni v raziskavo, govorijo slovensko, vendar imajo kljub temu učne težave pri večini šolskih predmetov. Problem je, da svojega besednega zaklada ne morejo poglabljati, saj se doma in z ostalimi učenci Romi pogovarjajo romsko. Ugotovili smo, da učenci Romi redko ponavljajo razred in da od pouka najpogosteje izostajajo zaradi bolezni. Prav tako smo ugotovili, da so med romskimi in neromskimi učenci dobri odnosi ter da so sošolci do njih prijazni in jim radi pomagajo. Romski učenci so vključeni v različne oblike učne pomoči, ki jih v velikem številu obiskujejo. Ko učne snovi ne razumejo, se obrnejo na različne strokovne delavce, predvsem na učitelja določenega predmeta, razrednika ter na romskega pomočnika.
Ključne besede: romski učenci, učne težave, različne oblike pomoči, individualna in skupinska učna pomoč, razrednik, učitelj, svetovalni delavec, učitelj dodatne strokovne pomoči, romski pomočnik.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2013; Ogledov: 4120; Prenosov: 420
Celotno besedilo (919,32 KB) |
