| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kripta pod župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Hočah v srednjem veku
Tamara Sprinčnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo temelji na analizi stavbnega razvoja srednjeveške kripte pod cerkvijo sv. Jurija v Spodnjih Hočah. V zgodovinskem uvodu je predstavljena cerkvenoupravna organizacija območja, ležečega južno od reke Drave, ki je ob razmejitvi leta 811 prešlo pod oblast oglejskega patriarhata. Razmejitev je ugodno vplivala na razvoj cerkvene organizacije, v okviru katere se je v obdobju med 11. in 12. stoletjem razvila ena izmed največjih in najstarejših župnij. Prva listinska omemba župnije v Hočah sega v leto 1146, vendar lahko njen dejanski nastanek prednjači za nekaj desetletij. Arhitekturna zasnova dveh prostorov kripte, postavljenih pravokotno drug na drugega, v tlorisu tvori obliko črke L. Kripta leži pod sedanjim gotskim prezbiterijem, pod jugovzhodnim delom cerkvene ladje in pod južno kapelo. Srednjeveško kripto sestavljajo: dvoranski prostor s trikonhalno zaključenim prezbiterijem, ozek hodnik in dvoladijski prostor. Arhitekture ne dopolnjujejo bogati detajli, temveč se odlikuje s svojo skromnostjo in zapleteno tlorisno sestavo. Kripta brez slehernega kamnoseškega okrasja ima značilnosti romanske gradnje, dalje obočno konstrukcijo križnogrebenastih obokov, katerih grebeni se proti temenu povsem izgubijo, ter vgrajene antične spolije na konstrukcijsko in statično pomembnih mestih. Zaradi svoje edinstvenosti je kripta težko primerljiva s primeri z avstrijskega območja. Naloga zajema tudi primerjavo arhitekturne zasnove hoške kripte z izbranimi primeri kript z avstrijskega območja, in sicer Amstettna, iz Krke, Celovca ob Vrbskem jezeru, Ardaggerja, Gössa in Schlägla. Pri tem so izpostavljene podobnosti, ki na neki način kripte med seboj povezujejo, in razlike, ki primere z vidika arhitekture kažejo kot edinstvene.
Ključne besede: kripta, cerkev sv. Jurija, Spodnje Hoče, oglejski patriarhat, srednji vek, romanika, rimske spolije, stavbni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1591; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

2.
ROMANSKA STAVBNA PLASTIKA V FRANCIJI
Enea Bronja Gajšek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Romanska stavbna plastika v Franciji predstavljam sakralno kiparsko okrasje zunanjščin. Delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu pri časovnem in zgodovinskem pregledu obravnavam razloge za zaton stavbne plastike, vplive meniških redov in križarskih vojn ter nastanek stavbne plastike. Sledi kratko poglavje o usodi skulptur po obdobju romanike, nato pa predstavljam estetske vidike dojemanja romanike, arhitekturo in stilni značaj stavbne plastike. V drugem delu s topološko razčlenitvijo zaokrožim stavbno plastiko in predstavim, kje je bila ta najizrazitejša in najbolj pripovedna. Pri tem sta kriterija stilna in ikonografska analiza. Namen diplomskega dela je predstaviti in analizirati romansko stavbno plastiko v Franciji.
Ključne besede: romanika, romanska skulptura, stavbna plastika, stavbni členi, monumentalna skulptura, relief, arhitekturno kiparstvo.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2015; Ogledov: 1551; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

3.
SAKRALNE STAVBE V SLOVENSKI KULTURNI ZGODOVINI
Adrijana Divjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenski narodnostni prostor nedvomno spada v evropski kulturni krog, zato upravičeno pričakujemo, da je bila in je slovenska sakralna stavbarska umetnost pod velikim vplivom umetnostnostilnih dogajanj v širšem kulturnem prostoru. Namen diplomskega dela je na kratko predstaviti posamezna slogovna obdobja in posamezne primere cerkva ter njihovo zgledovanje v evropskem prostoru; zaradi obsežnosti sakralne umetnosti na Slovenskem je diplomska naloga namreč osredotočena samo na cerkve, in ne na celotno sakralno dediščino. V začetku je opisana evropska arhitekturna umetnost in predstavljeni njeni vplivi na slovensko sakralno dediščino, nato pa prikazani tipi slovenskih cerkva ter njihov razvoj skozi zgodovino. Zadnji del naloge obsega opise najbolj znamenitih in najpomembnejših cerkva na Slovenskem za posamezna slogovna obdobja. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda. Uporabljeni so viri s področja sakralne arhitekture in umetnosti ter nekateri podatki s spletnih strani.
Ključne besede: sakralne stavbe, zgodovina, evropska sakralna umetnost, predromanika, romanika, gotika, renesansa, barok, arhitektura 19. in 20. stoletja.
Objavljeno v DKUM: 18.04.2013; Ogledov: 2956; Prenosov: 813
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici