| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Friedrich Glausers Einfluss auf das Werk
Mateja Sagadin, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: švicarska književnost, kriminalni roman, Glauser, Friedrich, Dürrenmatt, Friedrich, naključje, Švica, kritika, diplomska dela
Objavljeno: 21.01.2009; Ogledov: 3547; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (638,33 KB)

2.
Razvoj romana v 15. in 16. stoletju
Manuela Ketiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje romana v 15. in 16. stoletju je zapleteno, saj gre za zvrst, ki se je v tem obdobju šele začela razvijati. Že v zgodnjem novem veku torej poznamo besedila, ki danes veljajo za predstopnjo romana in jih ponavadi označujemo s pojmom ljudske knjige. Kot utemeljitelj romana v nemškem govornem področju velja Jrg Wickram, ki se opira na ljudske knjige, hkrati pa je zanj značilen premik k privatizaciji resničnosti in njeno preoblikovanje v smislu idealizirane fikcije. O fleksibilnosti in prilagodljivosti romana zgovorno priča opis njegovega razvoja od 16. stoletja do danes.
Ključne besede: teorija romana, renesansa, humanizem, reformacija, literarne zvrsti, ljudska knjiga, roman
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 2565; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (371,13 KB)

3.
ZNAČILNOSTI PROZE MILANA DEKLEVE
MARIJA KRAJNC, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prozna dela Milana Dekleve so v slovenskem prostoru dokaj poznana, saj gre za vsestranskega ustvarjalca, medijsko znano osebnost in dobitnika številnih literarnih nagrad. Njegova pisateljska eksistenca se razteza od poezije k prozi, ki s svojim magičnim zvenom vedno posrka in zaznamuje. Bogat opus zaznamujejo dramska in druga literarna dela za otroke in mladino. Raziskovalno delo je potekalo v skladu s študijem ustrezne literature, uporabo komparativne metode, metod analize in sinteze ter je bilo omejeno na prozna dela za odrasle – tri romane, dve zbirki kratke proze in dve zbirki esejev. Roman je edina literarna vrsta, ki se še razvija in še ni utrjena. Model sodobnega slovenskega romana je modificiran tradicionalni roman z realističnimi potezami, preoblikovan z različnimi modernističnimi in postmodernističnimi premiki, ki se v zadnjem času kažejo kot žanrski sinkretizem, prenovljena vloga pripovedovalca, povečano število govornih odlomkov in intimna zgodba. Dramsko je kratka zgodba osredotočena na en sam dogodek, ki je skrivnosten in se odvija v kratkem časovnem obdobju, na omejenem prostoru, pogosto z nepričakovanim razpletom; bistvo je preseženost človeka. V esejih se pisatelj dotika tako poezije kot proze od Rilkeja do Borgesa, poskuša pojasnjevati hipoteze, iz katerih izhaja v razmišljanjih od navadne školjke do digitalne utopije in kloniranja ter podaja zagovor poeziji.
Ključne besede: Milan Dekleva, proza, roman, kratka zgodba, esej.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2657; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (526,66 KB)

4.
ŽENSKE V DELIH NEMŠKO GOVOREČIH AVTORIC; NA PRIMERU NOVELE SIMULTANO AVTORICE INGEBORG BACHMANN IN SUPERŽENSKA AVTORICE HERE LIND
Katja Kocbek, 2009, diplomsko delo

Opis: Ob koncu druge svetovne vojne se je začela sprememba družbe, ki je najbolj vplivala na emancipacijo zadnjih 50 let. Demokratizacija družbe je podpirala predvsem enakopravnost spolov. Nova samozavest biti odločilno udeležen pri izgradnji novega naroda in gospodarska neodvisnost žensk je pospešila tudi naraščajoči vpliv na literaturo. Če pogledamo seznam nemško govorečih avtoric v prilogi, ugotovimo, da se vedno več žensk odločit za pisanje. Včasih je bila to čista domena moških in le redke ženske, ki so predstavljale izjemo, so si drznile uveljavljati se kot pisateljice. Danes si najbolj priznanih literarnih nagrad ne moremo več predstavljati brez pisateljic. Z Ingeborg Bachmann, eno najuspešnejših avstrijskih pisateljic, in Hero Lind, uspešno nemško pisateljico današnjega časa, sem izbrala dve ženski, ki sta močni, uspešni ter emancipirani, ki pa jima kljub temu v življenju ni bilo lahko in sta se morali boriti za svoj položaj in uspeh. In taki so tudi njuni ženski liki. To so ženske, ki se morajo obdržati v svetu, ki ga prevladujejo moški, in to jim uspeva. Nadja, ženski lik iz pripovedi Simultan, je uspešna v svojem poklicu simultane prevajalke. Poklicno je uspela v vsem, kar si je zastavila za cilj. Le odnosi med njo in njenimi moškimi niso taki, kot si je predstavljala, da bodo. To niso enakopravna partnerstva, znajde se v vlogi žrtve. V ljubezni ne najde sreče, zato nikoli ni srečna. Njen poklic, čeprav je v njem uspešna, ji ne nudi zadovoljstva, ki ga potrebuje v življenju. Nadja se v svoji predstavi o ljubezni oddalji od sreče, v zvezi z moškim ni osvobojena in srečna, temveč zelo osamljena ter ujeta v svojem čustvovanju. Kljub mnogim sredstvom za komuniciranje med Nadjo in moškimi nikoli ne pride do pravega pogovora. Po razočaranju se Nadja znajde med življenjem in smrtjo. Na koncu ima možnost, da pogleda vase, globoko v notranjost, kjer poteka uničenje ženstvene identitete. Nadja ugotovi, da ni treba, da je v življenju vse idealno. Sprejme dejstvo, da v ljubezni ne najde sreče, in se vrne k svojemu delu, ki jo izpolnjuje. In morda bo imela v prihodnosti možnost, da se bo dokazala kot ženska. Na drugi strani je Frančiška, junakinja iz Das Superweib. Na začetku romana je tipična gospodinja, ki doma pazi otroke in čaka uspešnega moža. V svoji vlogi ženske in matere ni srečna. Ko se loči od moža, ji z ramen pade breme, in končno zaživi. Temu pa se pridruži še nenadejani uspeh, ki ga doživi kot avtorica romana. Moški jo še vedno poskušajo podučevati in kontrolirati, vendar ona tega več ne dopušča. Izkušnja iz njenega zakona jo je izučila in tokrat ne bo naredila iste napake. Mož ji kaj tako velikega ni prisodil, zato je toliko bolj osupnjen, ko se njegova nekdanja žena uspe uveljaviti kot pisateljica. Oba ženska lika sta v svojih poklicih uspešna in v celoti izpolnjena. Le v ljubezenskih zvezah z moškimi imata težave. Moški ju imajo še vedno za šibkejši spol, ki ga je treba zaščititi, podučevati in kontrolirati. Še vedno se morata boriti za enakopravnost v svoji zvezi z moškim. Eni uspe in je srečna, druga pa sprejme dejstvo, da njeno življenje ni idealno, se ne bori proti temu, temveč se ponovno, z vso vnemo vrže v poklicno življenje in upa, da bo v prihodnosti imela možnost tudi v zasebnem življenju najti svojo srečo.
Ključne besede: švicarska književnost; ženska literatura; ženski liki; novela; roman;Ingeborg Bachmann; Simultano; Hera Lind; Superženska
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 2527; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (659,33 KB)

5.
PROZA TONETA PARTLJIČA
Jasna Ledinek, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava prozna dela Toneta Partljiča, ki niso namenjena mladini, ter podaja biografijo in bibliografijo omenjenega avtorja. Prozna dela so najprej razvrščena glede na literarno zvrst, nato sistematično analizirana, pri čemer so upoštevani zunanja zgradba, snov, fabula/fabule, tema/teme, motivi, literarne osebe, literarni čas, literarni prostor, pripovedovalec, jezik in slog. Pri obravnavi so bili uporabljeni deskriptivna metoda, komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter primarni, sekundarni in terciarni viri. Med literarnimi zvrstmi proze Toneta Partljiča so zastopani roman, novela, črtica, humoreska in satira. Snov je pri večini proznih del vzeta tudi iz avtorjevih doživetij in doživljanj, zato je pogosto opazna pisateljeva avtobiografičnost. Slog obravnavanih proznih del je realističen, ponekod tudi satiričen. V kratkoproznih zvrsteh so pogoste prvine naturalizma. Prepoznavna značilnost Partljičeve proze je humor, saj je prisoten v skoraj vseh obravnavanih proznih delih.
Ključne besede: roman, novela, črtica, humoreska, satira
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2973; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
VPLIV LJUBEZNI NA VSEBINO EKSISTENCIALNE TEME V IZBRANIH ROMANIH FERIJA LAINŠČKA
Katja Peršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira izbrane romane sodobnega slovenskega pisatelja Ferija Lainščka. Izbor temelji na vsebinski določnici, ki odbira dela z realistično zasnovano fabulo, od pisateljevih literarnih začetkov do najnovejših stvaritev. V teh romanih glavna literarna oseba, obremenjena z osamljenostjo, išče rešitve in odgovore na kompleksna eksistencialna vprašanja v sedanjosti in v razmerju do ljudi, ki jo obkrožajo. Za iskanje bivanjskega smisla se izkaže, da je odvisno od ljubezni oziroma zaljubljenosti. Ljubezenska tematika se ne manifestira izključno skozi razmerje moški-ženska, ampak se pojavlja tudi v obliki naklonjenosti oziroma ljubezni do bližnjega ali sorodnika. Za literarna dela Ferija Lainščka je tako značilna neločljiva povezanost eksistencialne teme z ljubezensko, saj slednja vpliva na reševanje bivanjske problematike pozitivno ali negativno, torej opravlja vlogo pomočnika ali nasprotnika. Ljubezenski zapleti stopnjujejo tempo dogajanja ali ga zavirajo oziroma pomagajo literarnim osebam ali jih ovirajo pri reševanju eksistencialne problematike. Izbrani romani iz Lainščkovega literarnega opusa, ki so v časovnem okviru izbranega strokovnega termina, vsebinsko in oblikovno ustrezajo definiciji sodobnega slovenskega romana, ki se pojavlja v obliki moderniziranega tradicionalnega romana.
Ključne besede: Feri Lainšček, sodobni slovenski roman, eksistencialna tema, vpliv ljubezni
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 3172; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (452,74 KB)

7.
8.
Posebna figura detektiva v kriminalnih romanih Friedricha Dürrenmatta
Mirjana Fuks, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je posvečeno švicarskemu pisatelju Friedrichu Dürrenmattu kot avtorju kriminalk in njegovim trem kriminalnim romanom Der Richter und sein Henker, Der Verdacht in Das Versprechen. Omenjena dela so bila opisana in analizirana z ozirom na elemente kriminalnega romana. Pri tem je bilo zanimanje usmerjeno na figuro detektiva. Friedrich Dürrenmatt je bil zelo inovativen pri svojem "kriminalnem" ustvarjanju, kar je zelo lepo vidno pri njegovih figurah detektivov. Cilj diplomskega dela je bil preučiti razlike in tudi skupne značilnosti med tipičnimi klasičnimi detektivi in Dürrenmattovimi detektivi. Primerjava je pokazala, da njegovi detektivi niso tipično klasični, saj njihovo ravnanje, njihova preiskava, njihov zunanji izgled in osebnost kot taka, ne sodijo v klasični vzorec. Kljub temu, da imajo Dürrenmattovi detektivi skupne značilnosti s klasičnimi detektivi (živijo sami, nimajo skoraj prijateljev in ne družine, so neosebni), pa so naključje, vprašljiva morala detektiva, težave pri preiskavi, neuspeh detektiva, telesni ali telesno-duševni propad detektiva, le nekatere značilnosti, ki ne ustrezajo tradiciji. Tako lahko na podlagi primerjave in analize sklepam, da je bila moja hipoteza, da se Dürrenmatt s svojimi romani odmika od tradicije, potrjena.
Ključne besede: kriminalni roman, Dürrenmattov kriminalni roman, klasični detektiv, Dürrenmattov detektiv, naključje, kritika družbe
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 1827; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (579,45 KB)

9.
IZGUBLJENA GENERACIJA: PRIKAZANA NA PRIMERIH WOLFGANG BORCHERT IN ERICH MARIA REMARQUE
Jasmina Tomc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z literarno ubeseditvijo generacije mladih vojakov, ki jih je vpoklic na fronto iztrgal iz zakoreninjenosti v družini in domovini. Vojna je pretrgala njihov osebni razvoj in številni so se iz vojne ali vojnega ujetništva vrnili ranjeni. Za to generacijo se je v literaturi uveljavil izraz »izgubljena generacija«. Erich Maria Remarque in Wolfgang Borchert sta bila med predstavniki te mlade generacije, ki je morala sodelovati v vojni in je po koncu vojne poskušala začeti znova. Z analizo del obeh avtorjev smo primerjali značilnosti »izgubljene generacije« po I. in po II. svetovni vojni, kakor je ubesedena v literarnih delih.
Ključne besede: Izgubljena generacija, Erich Maria Remarque, Wolfgang Borchert, protivojni roman, svetovna vojna.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2105; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (406,05 KB)

10.
ELEMENTI GROZLJIVEGA V SLOVENSKI SODOBNI MLADINSKI PROZI
Katarina Fink, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Elementi grozljivega v sodobni slovenski mladinski prozi je obravnavan pojem grozljivega in značilnosti čustvenega odzivanja bralcev na grozljivo fikcijo. Elementi grozljivega se pojavljajo v številnih delih sodobne slovenske mladinske proze, tako da se v njih pojavljajo kot fragmenti oz. drobci ali relativno krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Ta dela tvorijo podobo skupnih (žanrskih) značilnosti in lastnosti; predvsem se v ospredje izražajo: boj dobro—zlo; polariziranje književnih oseb; določljiva meja med resničnim in domišljijskim oz. umišljenim z vidika izkušnje bralca; vidik čustvenega odzivanja kot kognitivna pojavnost, ki temelji na narativnem postopku podajanja fiktivnosti; pravljičnost pripovednih besedil. Metodologija diplomskega dela temelji predvsem na teoretičnem delu z različnimi viri tuje strokovne literature. Težišče naloge predstavlja deskriptivna metoda, s katero se opišejo osnovni pojmi: grozljivost, žanr, grozljiva literatura, grozljiva fikcija. Z zgodovinsko metodo bo preučen pojem gotskega romana in njegov vpliv na razvoj sodobnih grozljivih romanov. Na osnovi ugotovljenega se prvine grozljivega v obravnavanih besedilih opredeljujejo kot sestavine značilnosti fantastičnih in pravljičnih besedil v potencialni večžanrski pripadnosti samih besedil. Grozljiva fikcija s čustvom groze vpliva na bralca. Narativno strukturirane grozljive zgodbe zbujajo željo po védenju o nečem, kar ne obstaja. Radovednost, ki je prisotna skozi celoten potek zgodbe, je kognitivne narave.
Ključne besede: Elementi grozljivega, žanrski sinkretizem, gotski roman, paradoks grozljive fikcije, Vidmar J., Muck D., Novak B., Čater D., Zupan D.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2110; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici