| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Eigenschaften des E-Mail-Romans am Beispiel von Matthias Zschokes Lieber Niels und Daniel Glattauers Gut gegen Nordwind
Valerija Tominc, 2020, magistrsko delo

Opis: Die vorliegende Magisterarbeit befasst sich mit dem E-Mail-Roman als einem Nachfolger des Briefromans. Ein wichtiger Teil der Entwicklung dieses Genres ist die Entwicklung neuer Medien. Mit der Technologie entwickelte und veränderte sich die Literatur, wobei sich auch die Sprache wegen der technischen Einflüsse wesentlich veränderte. Der Reiz der neuen Technologie ist ihre Möglichkeit Zeit und Raum zu überwinden. In E-Mail-Romanen Gut gegen Nordwind von Daniel Glattauer und Lieber Niels von Matthias Zschokke wird die neu-entstandene Textsorte E-Mail thematisiert, denn beide Texte bestehen vollkommen aus E-Mails und sind deswegen eine Besonderheit der Gegenwartsliteratur. Die Entwicklung der Internetsprache ermöglichte eine ganz neue Art der Kommunikation. Was früher nur mündlich bzw. schriftlich war, konnte jetzt auf eine andere Ebene gebracht werden. Ein wichtiger Teil der Arbeit befasst sich deswegen mit der konzeptionellen Mündlichkeit bzw. Schriftlichkeit. Diese Begriffe lassen sich den behandelten Werken einigermaßen zuordnen. Bezug wird auf die wesentlichen Eigenschaften des Brief- und E-Mail-Romans genommen. In der Arbeit wird versucht festzustellen, inwiefern sich die Eigenschaften überlappen, welche Unterschiede es gibt, und wie sie sich anhand der behandelten Texte von Glattauer und Zschokke definieren lassen. Es wird sowohl mit Beispielen aus der Primärliteratur als auch mit der Sekundärliteratur operiert.
Ključne besede: E-Mail-Roman, Briefroman, konzeptionelle Mündlichkeit, konzeptionelle Schriftlichkeit, neue Medien, Internetsprache, elektronische Literatur, Sprache der Nähe, Sprache der Distanz.
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Figurenanalyse in Vladimir Vertlibs Zwischenstationen
Lukas Gregorinčič, 2020, diplomsko delo

Opis: In der vorliegenden Diplomarbeit werden die Figuren und ihre gegenseitigen Beziehungen in dem Roman Zwischenstationen von Vladimir Vertlib kulturhistorisch analysiert. Darin wird die Geschichte einer russisch-jüdischen Familie auf der Such nach der ersehnten Heimat erzählt. Die Hauptfigur ist ein namenloser Ich-Erzähler, der in Wirklichkeit den Autor selber darstellt. Als er gerade mal 5 Jahre alt ist, beginnt die Familienodyssee durch mehrere Länder. Die ersehnte Heimat kann letztendlich nicht gefunden werden. Das wichtigste Merkmal des Buches ist die Interkulturalität. Auf allen Schritten, in allen Ländern, wo sich die Familiengeschichte abwickelt, kommt es zu verschiedenen Begegnungen mit der „fremden“ Kultur. Sei es als der Protagonist die Nachmittage bei Frau Berger verbringt oder wie sich die Chefputzfrau gegenüber seiner Mutter verhält. Isotopieketten zeigen sich an den entgegengesetzten Charakteren von Mutter und Vater.
Ključne besede: Figuren, Roman, Interkulturalität, kulturhistorischer Hintergrund, Zwischenstationen
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

3.
Kriminalke Avgusta Demšarja
Urška Tivadar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Ključne besede: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 400; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze
Tjaša Lipovec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze sem ugotavljala, ali je glavna oseba v posameznem delu žrtev dane situacije, dogodkov oziroma družbenega dogajanja. V primeru, da je oseba žrtev, sem pojasnila, zakaj in kdo jo tako vidi. Zanimalo me je, če se sama počuti kot žrtev ali jo tako vidi družba, bralec sam. Analiza zajema pet literarnih besedil: Marjan Rožanc Ljubezen (1979), Branko Hofman Noč do jutra (1981), Vitomil Zupan Levitan (1982), Igor Torkar Umiranje na obroke (1984) in Mira Mihelič Ure mojih dni (1985). V magistrskem delu so natančneje obravnavani naslednji pojmi: spominska proza, avtobiografija in avtobiografski roman. Ugotavljala sem tudi, ali glavna oseba zaradi spleta okoliščin in vpliva družbe doživlja krizo, ki ima lahko več vzrokov – lahko gre za moralno/duševno krizo, za politično krizo, za osebno krizo ali za bivanjsko krizo. Pojasnila sem, na kakšen način je ta kriza prikazana. Analiza je pokazala, da so vse glavne osebe žrtve danih situacij, dogodkov oziroma družbenega dogajanja, saj gre za nemirno obdobje pred, med in po drugi svetovni vojni. Prav tako vse glavne osebe doživljajo krize, ki se med seboj prepletajo in imajo različne vzroke.
Ključne besede: Spomini, spominska proza, avtobiografija, avtobiografski roman, kriza, žrtev.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 136; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (827,24 KB)

5.
Problemski pristop obravnave mladinskega romana Žige X. Gombača: NK Svoboda
Janja Forstner, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Problemski pouk pri obravnavi mladinskega problemskega romana pri pouku slovenščine prinaša ugotovitve primerjave problemskega pouka s tradicionalnim glede obravnave mladinskega problemskega romana. Ukvarjamo se z analizo odzivanja in sodelovanja učencev in učenk pri eni in pri drugi obliki učne ure in poskušamo pokazati, da je za obravnavo tovrstnih tem bolj koristno izvesti ure problemskega pouka, saj so učenci in učenke tako pri pouku bolj aktivni. V teoretičnem delu magistrskega dela je uporabljena deskriptivna metoda, ki smo jo uporabili pri povzemanju že znanih teoretičnih dognanj o problemskem pouku, mladinskem problemskem romanu, mladinski književnosti nasploh in recepciji te. Osredotočamo se tudi na šolsko interpretacijo kot metodo pouka, ki jev empiričnem delu uporabljena pri izvedbi tradicionalne učne ure. V praktičnem delu je prikazana analiza izvedenih učnih ur v izbrani osnovni šoli. Izvedeni sta bili 2 šolski uri, posvečeni branju odlomka, 1 šolska ura tradicionalne oblike in 1 šolska ura problemskega pouka. Obravnavali smo mladinski problemski roman Žige X. Gombača z naslovom NK Svoboda. V raziskavo smo vključili spoznanja o tem, kako uspešni so bili učenci in učenke predvsem v nalogah vrednotenja, ki so ponavadi pokazatelj doseganja višjih taksonomskih stopenj znanja. Glavni cilj magistrskega dela je torej prikazati uspešnost in učinkovitost problemskega pouka, predvsem pri obravnavi mladinskega problemskega romana, ki po naših domnevah zahteva veliko pogovora in izmenjave mnenj, razpravo, tudi diskusijo. Stremimo k prikazu primerjave med tradicionalnim in problemskim poukom.
Ključne besede: slovenščina, književnost, mladinski problemski roman, problemski pouk, tradicionalni pouk, osnovna šola.
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Magischer Realismus in Der Butt (1977) von Günter Grass und Nedotakljivi (2007) von Feri Lainšček
Melani Žnidarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Die Diplomarbeit setzt sich zum Ziel, anhand der Romane Der Butt von Günter Grass und Nedotakljivi von Feri Lainšček die Ästhetik des magischen Realismus in der zeitgenössischen deutschen und slowenischen Prosa zu untersuchen. Während die Literatur von Günter Grass von der Forschung zum magischen Realismus zugeordnet wird, fühlt sich Feri Lainšček mit seinem literarischen Werk zum magischen Realismus selbst zugehörig. Für die Ästhetik des magischen Realismus, für die die Zusammensetzung von realen und irrealen Welten von grundlegender Bedeutung ist, überwiegen in vielerlei Hinsichten die konzeptuellen Fragestellungen, die in der Einleitung erörtert werden. Im Weiteren werden Entwicklungstendenzen des magischen Realismus in Europa und Lateinamerika umrissen. Die Ergebnisse der von der Merkmalmatrix der literarischen Ästhetik des magischen Realismus (W. Schmied, T. Virk) ausgehendenden Vergleichsanalyse der Romane zeigen, dass sowohl Grass‘ als auch Lainščeks Werk als repräsentativ für die literarische Ästhetik gelten, und dies obwohl die beiden Romane zeitlich 30 Jahre auseinander liegen und die Autoren und ihr literarisches Schaffen in vielen Aspekten grundverschieden sind. Die fiktionale Wirklichkeit ihrer Romane baut auf der Eliminierung der logischen Antinomie durch den impliziten und schweigenden Autor wie auch durch den Fokalisierer und schließt subversiv angewendete realistische und zur Wirklichkeit gewordene magische Elemente ein. Diese erzeugen, zusammen mit Elementen aus Mythen, Legenden und alternativer Geschichte und unter der Anwendung von Metaphern und auch Personifikationen, fremde Realitäten und lassen verborgene in Erscheinung treten. Auf diese Weise werden reale und magische Ebenen der beiden Romane verkoppelt und somit auch ihre zentrale ästhetische Dimension verwirklicht.
Ključne besede: deutscher Roman, slowenischer Roman, magischer Realismus, Günter Grass, Feri Lainšček, Der Butt, Nedotakljivi
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 243; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Koncepti tujosti/drugosti ob liku umetnika v izbranih romanih Ivana Cankarja in Vladimirja Levstika
Polona Stergar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni odnosi umetnikov do tujine in domovine v treh romanih Ivana Cankarja: Tujci (1902), Križ na gori (1904) in Novo življenje (1908) ter v dveh romanih Vladimirja Levstika: Zapiski Tine Gramontove (1919) in Sphinx patria (1910). V izbranih romanih se odražajo avtobiografske prvine pisateljev in kulturnozgodovinske okoliščine časa v slovenski družbi na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Liki umetnikov se v izbranih romanih pojavljajo kot protagonisti, deloma tudi kot stranske literarne osebe. Glavne osebe so likovni umetniki (slikarji, kiparji), kot stranske osebe se pojavljajo tudi pisatelji, arhitekti in glasbeniki. Vsi so posebneži, drugačni od večinske družbe, nerazumljeni in prisiljeni, da zapustijo domovino, saj jim ta ne more nuditi pogojev za njihovo umetniško delovanje. Vsem umetnikom je skupna izkušnja tujine. Kipar Pavle Slivar v romanu Tujci zapušča domovino in se seli na Dunaj, slikar Mate Kovač v romanu Križ na gori prav tako odide od doma na tuje (kraj podrobneje v romanu ni naveden). Kiparja Antona Grivarja iz romana Novo življenje spremljamo v domovini, ko se vrne z Dunaja, v domovino se vrne tudi slikar Marjan Andrej iz romana Sphinx patria, ki je živel in ustvarjal v Parizu. Na Slovensko se vrne slikar Pavle Gorjanc iz romana Zapiski Tine Gramontove, ki je dolgo časa živel v Italiji in Franciji. V Italijo odide dvakrat, a se obakrat vrne domov. Pri analizi tujosti se opiram na Ortfrieda Schäfterja, ki razlikuje štiri koncepte tujosti: tuje kot resonančni prostor domačega, tuje kot nasprotje domačega, tuje kot dopolnitev domačega in tuje kot komplementarnost. Izkazalo se je, da se v romanih pojavljajo predvsem prvi trije omenjeni koncepti. Odnos umetnikov do tujine in domovine je pri vseh kompleksen. Cankarjevi umetniki, Pavle Slivar, Mate Kovač in Anton Grivar, so nad tujino razočarani, saj v njej ne morejo uspeti. So izrazito lastno odtujeni, zato se pri njih pojavljata še dva koncepta tujosti/drugosti: tuje kot potlačeno lastno in smrt kot skrajno tuje. V tujini hrepenijo po domu, ko so v svoji domovini, pa se jim le-ta zdi tuja in hladna. Do domovine čutijo ambivalentna čustva – ljubezen in obenem sovraštvo. Levstikovi umetniki so uspešnejši v svojem poklicu in družbenem življenju. V tujini si nabirajo izkušnje, ki jih kasneje izkoristijo doma. Do domovine gojijo izrazito pozitivna čustva. Vsi umetniki, Cankarjevi in Levstikovi, ugotovijo, da je samo domovina kraj, kjer je njihov pravi dom, po katerem hrepenijo.
Ključne besede: moderna, roman, Ivan Cankar, Vladimir Levstik, lik umetnika, koncepti tujosti/drugosti, stereotip
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 235; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Tematizacija ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića
Patricija Bračič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na tematizacijo ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića. Gre za sodobnega slovenskega pisatelja, ki je za vse svoje do sedaj napisane romane, Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, prejel kresnikovo nagrado. Temeljno raziskovalno vprašanje zaključnega dela je bilo, kako se temi ljubezen in sovraštvo kažeta v zgoraj naštetih literarnih delih. Kot izhodišče raziskovanja smo vzeli odnose, medsebojne in odnose do tujega – ¬imagologijo, saj je človek družbeno bitje, ki ne obstaja brez povezav z drugimi in z okoljem, v katerem živi. Pri tem mu pomagajo čustva, saj posameznik z njimi vzdržuje ravnovesje med seboj in z drugimi ter prispevajo k njegovemu boljšemu delovanju. Nas so zanimali prijateljski, sorodstveni in partnerski odnosi literarnih oseb, prav tako pa tudi odnosi do Drugega oziroma Tujega, saj pisatelj Goran Vojnoviča v romanih piše tudi o priseljenstvu, o vojni, o domovini, o priseljencih, asimilaciji/neasimilaciji in s tem odpira zanimiva vprašanja. Na tem mestu nas je zanimalo, ali se v romanih s temo sovraštva, prikrito ali odkrito, pojavljajo tudi stereotipi in predsodki v povezavi s priseljenci, ali se v romanih skozi oči priseljencev pojavljajo pozitivne podobe Tujega oziroma Drugega in na kakšen način se glavni protagonisti romanov spopadajo z negativnimi odzivi okolice na njihovo drugačnost. Teoretična podlaga zaključnega dela obsega značilnosti in tipologijo sodobnega slovenskega romana, teoretični pregled medsebojnih odnosov, imagologije ter razlago literarnoteoretičnih pojmov. Na podlagi teoretskih predpostavk smo nato analizirali romane Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, ki smo jih izbrali glede na jezikovne, tematske in vsebinske podobnosti ter časovne razlike. S pomočjo motivno-tematske analize posameznih proznih del smo analizirali medsebojne odnose literarnih likov; odnos mati-sin, oče-sin, partnerski odnosi, prijateljski odnosi, odnosi do tujega; odnos Slovencev do priseljencev, odnos priseljencev do Slovencev. Pri tem sta tematizaciji ljubezni in sovraštva prikazani s pomočjo teorije in primerov iz romanov. Roman Čefurji raus! je postavljen v čas samostojne Slovenije, medtem ko romana Jugoslavija, moja dežela in Figa opisujeta čas pred, med in po drugi svetovni vojni. Protagonisti v romanih odkrivajo svojo identiteto, iščejo svoje korenine, smisel ter želijo izvedeti, kdo so, od kod prihajajo. Njihovi družinski odnosi so skrhani. Protagonista romana Čefurji raus! (najstnik Marko) in Jugoslavija, moja dežela (Vladan) odraščata v okolju, kjer se počutita kot tujca in ju kot taka obravnava tudi okolica. Protagonist romana Figa (Jadran) je odrasel moški, ki že ima družino in svojo preteklost raziskuje z namenom, da bi opravičil svoja dejanja in občutke. Tudi on se na trenutke počuti, da nikomur ne pripada.
Ključne besede: Goran Vojnović, tema ljubezni, tema sovraštva, medsebojni odnosi, odnos do tujega, sodobni slovenski roman.
Objavljeno: 23.01.2020; Ogledov: 1898; Prenosov: 640
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
Analiza prevzema na primeru tujega nogometnega kluba
Matic Volk, 2019, diplomsko delo

Opis: Prevzemi podjetij so vedno bili in bodo najbrž za vedno ostali ustaljena praksa vstopa v podjetništvo ali širitve že ustaljenih podjetnikov. S prevzemom nekega podjetja namreč prevzamemo že ustaljeno prakso, delovanje, nepremičnine, zaposlene in vse potrebno za poslovanje, kar zniža nekatere stroške in ravno zaradi tega je za investitorje s kapitalom in dobrim čutom za prepoznavanje kakovostno zgrajenih podjetij priljubljen način širjenja ali vstopa v svet podjetništva. V športu, natančneje v nogometu, prevzemi nogometnih klubov niso bili prisotni od nekdaj, predvsem ne na tako visoki ravni. Ta trend se je začel s prevzemom nogometnega kluba Chelsea FC s strani ruskega milijarderja Romana Abramoviča, kar je tudi glavna tematika zaključnega dela, na kratko pa so predstavljeni tudi prevzemi nekaterih drugih klubov. Glavni cilj zaključnega dela je tako podrobna analiza tega prevzema ter na splošno predstaviti prevzeme nogometnih klubov po svetu. Prevzem tega kluba je namreč bil ne le začetnik tega trenda, ampak se je prav tako izkazal za zelo uspešnega, tako na finančnem kot tudi na športnem področju, saj klub niza rekordne številke v finančnih poročilih in osvaja lovorike na najelitnejših tekmovanjih.
Ključne besede: prevzemi podjetij, nogomet, Chelsea FC, Roman Abramovič.
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 269; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Pripovedni vzorci v socialno-psiholoških mladinskih romanih Janje Vidmar
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno življenje in delo pisateljice Janje Vidmar. Namen magistrskega dela je bil raziskati pripovedne vzorce, ki se pojavljajo v izbranih mladinskih romanih: Princeska z napako (1998), Debeluška (1999), Baraba (2001), V imenu ljubezni (2003), Vsiljivka (2004), Fantje iz gline (2005), Nimaš pojma (2005), Zoo (2005), Uspavanka za mladega očka (2006), Softibluz (2006), Angie (2007), Pink (2008), Pleme (2009), Šuterji (2009), Brez (2011), Elvis Škorc, genialni štor (2018) in Črna vrana (2018).V prvem delu so predstavljene značilnosti socialno-psihološkega mladinskega romana in njegov razvoj na Slovenskem. Na kratko je predstavljen tudi termin problemski roman, ki velja za priložnostni izraz in pri samem preučevanju izbranih romanov ni bil uporabljen. V osrednjem delu je bila narejena analiza notranje in zunanje zgradbe. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del Janje Vidmar, so bili sledeči: delo spada med mladinsko prozo oz. natančneje v sklop socialno-psiholoških mladinskih romanov, v katerih se pojavljajo različni pripovedni vzorci, ki so predstavljeni skozi motivno-tematske značilnosti in skozi glavne literarne like, ki so postavljeni v zapletene situacije in so mnogokrat v konfliktu z okolico. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo sedemnajst del, kjer smo ugotovili, da je romanom skupno to, da jih povezujejo teme, ki še danes veljajo za tabuizirane. Ob koncu je podana tudi jezikovna analiza izbranih romanov. V sklepu so podane značilnosti posameznih motivov, tem, oseb ter čas in prostor dogajanja, hkrati so na podlagi analize podani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Janja Vidmar, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, pripovedni vzorci, tabu teme.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 390; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici