| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacija
Tina Kraner, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 897; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

2.
Roman v stripu kot hibridna literarna zvrst : Magisterarbeit
Matjaž Gert, 2017, magistrsko delo

Opis: Strip združuje lastnosti dveh oziroma treh umetnosti (risanja ali grafike, književnosti in filma) v en sam medij, zato je v pričujoči magistrski nalogi roman v stripu imenovan tudi hibridna literarna zvrst. Naloga obravnava prav to hibridnost. Za njeno razumevanje so s pomočjo zgodovinskih, teoretičnih ter vizualnih konceptualizacij opredeljeni pojmi likovnega pripovedništva. Razložen je zgodovinski razvoj stripa in pojasnjeno je, kako se je izoblikoval roman v stripu ter katere romaneskne (v metodološkem in vsebinskem pogledu) značilnosti ima. Predstavljena je tudi industrija stripa (produkcija, založništvo in recepcija). Natančno so utemeljeni elementi oz. gradniki stripa, tako s pripovednega kot z likovnega vidika. Namen naloge je bil vzpostaviti teoretični okvir, ki bi širšemu občinstvu ponazoril izrazno moč in vse procese delovanja stripa oz. romana v stripu, jim oboje približal in posledično odpravil možne stereotipe in predsodke pri njunem sprejemanju. Izpostavljen teoretični okvir je uporabljen v praktičnem delu naloge, in sicer v obliki analize romana v stripu Kinderland kot konkretnega primera literarnega hibrida.
Ključne besede: strip, roman v stripu, slikovno pripovedništvo, stripovski okvir (panel), dopolnjevanje, Kinderland
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 682; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

3.
ISKANJE IDENTITETE V GRAFIČNIH NOVELAH ALISON BECHDEL: FUN HOME IN ARE YOU MY MOTHER? : master's thesis
Urška Pintarič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali dve deli, ki jih je napisala avtorica Alison Bechdel, naslovljeni Fun home in Are you my mother? Z analizo slike in besede smo v celotni noveli opredelili izraze ženskosti in moškosti ter ugotavljali, ali slednji sovpadajo s spolom ali odstopajo od ustrezne družbene definicije spola in pripadajočih lastnosti. Poleg tega smo se osredotočili tako na iskanje identitete avtorice kot tudi na iskanje identitete njenega očeta. Predstavili smo možnost samozdravljenja s pomočjo ustvarjanja grafičnih novel in določili, ali je prišlo do podobnega rezultata v primeru Alison Bechdel.
Ključne besede: Alison Bechdel, avtobiografija, katarza, ženskost, vloga spolov, grafični roman, identiteta, moškost
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 653; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (722,20 KB)

4.
Življenje in delo Igorja Torkarja : magistrsko delo
Anja Vrabl, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in dramska dela slovenskega ustvarjalca Borisa Fakina, ki je ustvarjal pod psevdonimom Igor Torkar. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del in analizo literarnih del. V teoretičnem delu so razloženi osnovni pojmi, ki so nam bili v pomoč pri literarnoteoretski analizi Torkarjevih del. Glavna pojma sta roman in drama, saj so obravnavana tako prozna kot tudi dramska dela. V nadaljevanju je s pomočjo člankov in intervjujev predstavljeno avtorjevo življenje in delo. V magistrsko delo je vključen kratek oris t. i. dachauskih procesov, saj so imeli montirani sodni procesi velik vpliv na literarno ustvarjanje obravnavanega avtorja. Bistvo magistrske naloge je zajeto v analizi literarnih del. Podrobno smo analizirali, kakšne so značilnosti Torkarjevih romanov, temu pa smo dodali še analizo nekaterih dramskih del. Obravnavani so trije romani: Deseti bratje, Umiranje na obroke in Smrt na počitnicah. Ugotovili smo, da je Torkar snov za romane črpal predvsem iz svojega življenja. Obravnavali smo tudi naslednja dramska dela: Pisana žoga, Pozabljeni ljudje, Delirij, Zlata mladina, Požar, Vstajenje Jožefa Švejka, Revizor 93. Po obsežni analizi literarnih del smo raziskali, kako so Torkarjeva dela sprejeli drugi ustvarjalci. Ob koncu raziskovanja smo izsledke strnili v sklepnem poglavju.
Ključne besede: Igor Torkar, roman, drama, literarna analiza, dachauski procesi
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1348; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Mehrsprachigkeit im Roman Herkunft (2019) von Saša Stanišić
Matej Beznec, 2021, diplomsko delo

Opis: Das Ziel der Diplomarbeit ist es die literarische Mehrsprachigkeit vorzustellen und sie an Beispielen aus dem Roman Herkunft (2019) von Saša Stanišić zu präsentieren. Der Roman wird zur zeitgenössischen Migrationsliteratur gezählt und eins der wichtigsten Aspekte der Migrationsliteratur ist die Mehrsprachigkeit. Stanišić war aufgrund des Krieges in Bosnien in seinen Jugendjahren gezwungen seine Heimat zu verlassen und mit seiner Familie nach Deutschland auszuwandern. Der Roman thematisiert diese Erfahrung und versucht zu beleuchten, wie es dem Erzähler und seiner Familie dabei gewesen ist, sich mit der neuen Kultur zurechtzufinden und dort ein neues Leben zu beginnen. Die Untersuchung der Mehrsprachigkeit ist ein interessanter Teil der Literaturwissenschaft, bei welcher in den letzten Jahren ein erkennbares Interesse an ihrer Forschung zu sehen ist. Im theoretischen Teil ist der Begriff der literarischen Mehrsprachigkeit definiert sowie das Konzept. Dabei ist auch der Autor an sich beschrieben und seine Werke, sowie was für die Ästhetik seiner Romane charakteristisch ist, die Themen, die vorkommen und die Perspektive in welcher, diese Themen dargestellt werden. Im empirischen Teil wird gezeigt, wie sich die literarische Mehrsprachigkeit an Beispielen aus dem Roman zeigt und welche Typen der Mehrsprachigkeit dominieren. Hier wird vorher auch die Annahme gemacht, welche Sprache am häufigsten neben der Hauptsprache vorkommt. Im Schlussteil wird argumentiert, ob der Roman auch zu der Erinnerungsliteratur gezählt werden kann.
Ključne besede: Mehrsprachigkeit, Roman, Migration, Herkunft, Erinnerung
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 996; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (764,20 KB)

6.
Ilustracija na naslovnicah fantazijskega in detektivskega romana : diplomsko delo
Katja Koler, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je opredeliti pojem ilustracije in predstaviti, kako jo uporabljamo za komunikacijo. Komunikacija poteka z uporabo orisnih in orisanih likovnih prvin. Navezujoč se na omenjene smo definirali pomen točk, linij, koncepta svetlo-temno, barv, oblike in prostora. Ilustracija pa pri komunikaciji oziroma sporočanju posega tudi po kompoziciji in tipografiji. Omenjeni prvini sta upoštevani pri vseh klasičnih tehnikah ilustriranja – risanih, slikarskih in tiskarskih. Diplomsko delo zajema pogled na različne načine uporabe ilustracije, v ospredju katerega je definicija njenega namena na naslovnicah različnih žanrov romanov. Dotično definicijo smo nato uporabili pri metodologiji analize izbranih ilustracij na naslovnicah fantazijskega in detektivskega romana ter pri samostojno izvedenih primerih ilustracije za naslovnice.
Ključne besede: Ilustracija, detektivski in fantazijski roman, naslovnica knjige, likovne prvine, likovna tehnika
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 714; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

7.
Vpliv prevajalskih izbir na pomenski potencial prevoda: slogovna analiza romana Broken Homes
Tamara Kovač, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava angleške izraze in besedne zveze iz romana Broken Homes pisatelja Bena Aaronovitcha in preučuje njihov prevodni potencial ter načelne možnosti, ki bi jih imel prevajalec pri prevajanju v slovenščino na voljo; roman v slovenščino namreč še ni preveden. Zgodba vsebuje veliko kulturnih in jezikovnih elementov, kot so drugi tuji jeziki, sleng, žargon in aluzije, ki jih obravnava ta magistrska naloga. Ti slogovni elementi lahko za prevajalca predstavljajo velik izziv in jih je zato smiselno analizirati še pred začetkom procesa prevajanja. Empirični del naloge temelji na predlogih prevodnih rešitev za izbrane dele besedila ob uporabi dveh ali več prevajalskih strategij ter na njihovi primerjavi, kadar obstaja več prevodnih možnosti. Na ta način magistrska naloga ugotavlja, kako uporaba različnih prevajalskih strategij vpliva na pomenski potencial prevoda v slovenščini in na bralčevo razumevanje zgodbe. Zanima nas, ali se pri prevodu ohranijo ekvivalentni besedilni učinki, kakršne ima original, in kako se ohranijo, ali je pomembno, da se vsak pomen v prevodu ohrani, kakšni so načini za dosego takšnega prevoda, kaj ciljno besedilo pri tem izgubi oziroma pridobi in na kaj mora biti prevajalec pozoren, ko uporablja določene prevajalske strategije. Cilj magistrske naloge je preučiti, kako izbira potencialnih prevodnih rešitev vpliva na pomen v ciljnem besedilu oziroma kako in zakaj se v ciljnem besedilu pri prevajanju spremeni pomen.
Ključne besede: prevajanje, roman, Broken Homes, Ben Aaranovitch, književno prevajanje, slogovna analiza, prevajalski problemi, prevajalske strategije, aluzije, sleng, žargon, prevodni potencial, pomenski potencial, potencialne prevodne rešitve
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 806; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Eigenschaften des E-Mail-Romans am Beispiel von Matthias Zschokes Lieber Niels und Daniel Glattauers Gut gegen Nordwind
Valerija Tominc, 2020, magistrsko delo

Opis: Die vorliegende Magisterarbeit befasst sich mit dem E-Mail-Roman als einem Nachfolger des Briefromans. Ein wichtiger Teil der Entwicklung dieses Genres ist die Entwicklung neuer Medien. Mit der Technologie entwickelte und veränderte sich die Literatur, wobei sich auch die Sprache wegen der technischen Einflüsse wesentlich veränderte. Der Reiz der neuen Technologie ist ihre Möglichkeit Zeit und Raum zu überwinden. In E-Mail-Romanen Gut gegen Nordwind von Daniel Glattauer und Lieber Niels von Matthias Zschokke wird die neu-entstandene Textsorte E-Mail thematisiert, denn beide Texte bestehen vollkommen aus E-Mails und sind deswegen eine Besonderheit der Gegenwartsliteratur. Die Entwicklung der Internetsprache ermöglichte eine ganz neue Art der Kommunikation. Was früher nur mündlich bzw. schriftlich war, konnte jetzt auf eine andere Ebene gebracht werden. Ein wichtiger Teil der Arbeit befasst sich deswegen mit der konzeptionellen Mündlichkeit bzw. Schriftlichkeit. Diese Begriffe lassen sich den behandelten Werken einigermaßen zuordnen. Bezug wird auf die wesentlichen Eigenschaften des Brief- und E-Mail-Romans genommen. In der Arbeit wird versucht festzustellen, inwiefern sich die Eigenschaften überlappen, welche Unterschiede es gibt, und wie sie sich anhand der behandelten Texte von Glattauer und Zschokke definieren lassen. Es wird sowohl mit Beispielen aus der Primärliteratur als auch mit der Sekundärliteratur operiert.
Ključne besede: E-Mail-Roman, Briefroman, konzeptionelle Mündlichkeit, konzeptionelle Schriftlichkeit, neue Medien, Internetsprache, elektronische Literatur, Sprache der Nähe, Sprache der Distanz.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 698; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

9.
Figurenanalyse in Vladimir Vertlibs Zwischenstationen
Lukas Gregorinčič, 2020, diplomsko delo

Opis: In der vorliegenden Diplomarbeit werden die Figuren und ihre gegenseitigen Beziehungen in dem Roman Zwischenstationen von Vladimir Vertlib kulturhistorisch analysiert. Darin wird die Geschichte einer russisch-jüdischen Familie auf der Such nach der ersehnten Heimat erzählt. Die Hauptfigur ist ein namenloser Ich-Erzähler, der in Wirklichkeit den Autor selber darstellt. Als er gerade mal 5 Jahre alt ist, beginnt die Familienodyssee durch mehrere Länder. Die ersehnte Heimat kann letztendlich nicht gefunden werden. Das wichtigste Merkmal des Buches ist die Interkulturalität. Auf allen Schritten, in allen Ländern, wo sich die Familiengeschichte abwickelt, kommt es zu verschiedenen Begegnungen mit der „fremden“ Kultur. Sei es als der Protagonist die Nachmittage bei Frau Berger verbringt oder wie sich die Chefputzfrau gegenüber seiner Mutter verhält. Isotopieketten zeigen sich an den entgegengesetzten Charakteren von Mutter und Vater.
Ključne besede: Figuren, Roman, Interkulturalität, kulturhistorischer Hintergrund, Zwischenstationen
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 864; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
Kriminalke Avgusta Demšarja
Urška Tivadar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Ključne besede: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2020; Ogledov: 1595; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici