Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V novejši slovenski prozi se Slovenke kot avtorice romana izrazito pojavijo zlasti v obdobju na prelomu tisočletja, to je po letu 1980. Njihove literarne pisave so zelo raznolike, pogosto pa z ironijo in sarkazmom razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v literaturi. Njihovi romani odstirajo nove, tudi tabuizirane teme, načenjanje le-teh pa je povezano z željo po novostih na slogovni in jezikovni ravni. Pisateljice združujejo, seveda tudi v sobesedilu tedaj modnega postmodernizma, vsakdanje in trivialne mite, njihova besedila pa prinašajo montažo in parodiranje različnih jezikovnih vzorcev - tako iz sveta kanonizirane domače in svetovne literature kakor tudi iz sveta filma, televizije, različnih medijskih sporočilitd. Marsikateri sodobni slovenski ženski roman prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne stereotipne podobe žensle. Literarne perspektive razodevajo tudi osebno prizadetost avtoric kot pišočih žensk spričo pogojenosti, nerazrešljive dvojnosti in razpetosti, v kateri so se znašle kot intelektualkev sodobni, še dokaj androcentrično naravnani (slovenski) družbi, v kateri je tudi vse t. i. znanje o ženskah neredko filtrirano skozi moško perspektivo. Referat obravnava romaneskno delo Brine Švigelj Mérat (Brine Svit) in Vesne Milek
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, sodobne slovenske pisateljice, slovenski roman, 20. st., ženski roman, ženska proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Povezava na celotno besedilo

Opis: Prispevek se ukvarja z odnosom med narečnim in knjižnim jezikom ter vlogo vzhodnoslovenskega narečnega besdišča v Kraigherjevem romanu Kontrolor Škrobar (1914), v romanu Goričanec Stanka Kocipra (1942) ter pri Vladu Žabotu v romanih Pastorala (1994), Volčje noči (1996) in Nimfa (1999). Narečno besedišče v dialoškosti s knjižnim in drugimi jeziki soustvarja govorno raznoličje romana in se zapisuje v funkciji jezikovnega kolorita (Kraigher), varovanja in idealizacije agrarnega arhetipa (Kociper) ali le še kot neka polzavestna jezikovna arheologija (Žabot)
Ključne besede: slovenska književnost, literarna teorija, literarna besedila, literarni jezik, dialektizem, roman
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Povezava na celotno besedilo

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1121; Prenosov: 377
Celotno besedilo (4,16 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali dve deli, ki jih je napisala avtorica Alison Bechdel, naslovljeni Fun home in Are you my mother? Z analizo slike in besede smo v celotni noveli opredelili izraze ženskosti in moškosti ter ugotavljali, ali slednji sovpadajo s spolom ali odstopajo od ustrezne družbene definicije spola in pripadajočih lastnosti. Poleg tega smo se osredotočili tako na iskanje identitete avtorice kot tudi na iskanje identitete njenega očeta. Predstavili smo možnost samozdravljenja s pomočjo ustvarjanja grafičnih novel in določili, ali je prišlo do podobnega rezultata v primeru Alison Bechdel.
Ključne besede: Alison Bechdel, avtobiografija, katarza, ženskost, vloga spolov, grafični roman, identiteta, moškost
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 15
Celotno besedilo (722,20 KB)

Opis: Das Ziel der Diplomarbeit ist es die literarische Mehrsprachigkeit vorzustellen und sie an Beispielen aus dem Roman Herkunft (2019) von Saša Stanišić zu präsentieren. Der Roman wird zur zeitgenössischen Migrationsliteratur gezählt und eins der wichtigsten Aspekte der Migrationsliteratur ist die Mehrsprachigkeit. Stanišić war aufgrund des Krieges in Bosnien in seinen Jugendjahren gezwungen seine Heimat zu verlassen und mit seiner Familie nach Deutschland auszuwandern. Der Roman thematisiert diese Erfahrung und versucht zu beleuchten, wie es dem Erzähler und seiner Familie dabei gewesen ist, sich mit der neuen Kultur zurechtzufinden und dort ein neues Leben zu beginnen. Die Untersuchung der Mehrsprachigkeit ist ein interessanter Teil der Literaturwissenschaft, bei welcher in den letzten Jahren ein erkennbares Interesse an ihrer Forschung zu sehen ist. Im theoretischen Teil ist der Begriff der literarischen Mehrsprachigkeit definiert sowie das Konzept. Dabei ist auch der Autor an sich beschrieben und seine Werke, sowie was für die Ästhetik seiner Romane charakteristisch ist, die Themen, die vorkommen und die Perspektive in welcher, diese Themen dargestellt werden. Im empirischen Teil wird gezeigt, wie sich die literarische Mehrsprachigkeit an Beispielen aus dem Roman zeigt und welche Typen der Mehrsprachigkeit dominieren. Hier wird vorher auch die Annahme gemacht, welche Sprache am häufigsten neben der Hauptsprache vorkommt. Im Schlussteil wird argumentiert, ob der Roman auch zu der Erinnerungsliteratur gezählt werden kann.
Ključne besede: Mehrsprachigkeit, Roman, Migration, Herkunft, Erinnerung
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1189; Prenosov: 168
Celotno besedilo (764,20 KB)