| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
IVAN POTRČ V LJUBLJANSKI DRAMI: MED ROKOPISOM, NATISOM IN UPRIZORITVIJO
Anita Bizjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomski nalogi sem obravnavala štiri Potrčeve drame (Lacko in Krefli, Krefli, Kreflova kmetija, Na hudi dan si zmerom sam), in sicer so me zanimale spremembe na relaciji med tipkopisom (rokopisom) za uprizoritev in knjižno izdajo; tj. geneza literarnega dela med dvema medijema, gledališčem in knjigo. Spremembe sem spremljala na treh glavnih ravneh, in sicer stilistični, vsebinsko-stilistični in vsebinski. Zanimalo me je tudi, kdo vse v literarnem procesu posega v besedilo na relaciji med uprizoritvijo in knjižno izdajo. V drami Lacko in Krefli prevladujejo stilistične spremembe. Nekatere so vnesene že v tipkopis in so upoštevane v knjižni izdaji, medtem ko se jih večina pojavi šele v knjigi, kar kaže, da gre za avtorjeve (ev. lektorjeve) posege. Tako so skoraj vse spremembe avtorjevi posegi z izjemo dveh primerov, ki sta s strani dramskega osebja. Drama Krefli ima, kvantitativno gledano, največ sprememb izmed vseh obravnavanih dram. V njej prevladujejo vsebinske spremembe, ki jim sledijo stilistične spremembe. V knjigi je odnos med bajtarjem in gruntarjem bolj zaostren (bajtar gruntarju nasprotuje, zagovarja pravice revežev). V knjigi je gruntar prikazan v nekoliko boljši luči (to se kaže npr. v bolj skopih opisih njegove zapitosti). Predpostavljam, da je to posledica spremenjenega pogleda na gruntarja. Prav tako je knjižna izdaja v primerjavi s tipkopisom razširjena v zaključku drame. V tipkopis je sicer vložen še del besedila (vložek), ki je nato upoštevan v knjigi. V Kreflovi kmetiji so spet glavne stilistične spremembe, ki so po mojih predvidevanjih spet večinoma avtorjeve z izjemo štirih primerov, kjer so spremembe vnesene v tipkopis, vendar v knjigi niso upoštevane. Posegi dramskega osebja prevladujejo pri vsebinskih spremembah, in sicer, kjer gre v celoti za črtanje dialogov in didaskalij. Te spremembe so namenjene uprizoritvi in v knjigi niso upoštevane. V drami Na hudi dan si zmerom sam sprememb skorajda ni, a vseeno prevladujejo stilistične in spet kažejo na avtorja. Gledano v celoti, v dramah prevladujejo stilistične spremembe, kar kaže na težnjo po stilističnem izboljševanju besedila. Ena bolj zanimivih ugotovitev je, da je tudi v tipkopis verjetno res največ posegal avtor, kar je nekoliko presenetljivo glede na začetna pričakovanja.
Ključne besede: Ključne besede: Ivan Potrč, Lacko in Krefli, Krefli, Kreflova kmetija, Na hudi dan si zmerom sam, tipkopis (rokopis) za odrsko uprizoritev, knjižna izdaja.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1367; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
ROKOPIS PRI UČENCIH 4. IN 5. RAZREDA
Tjaša Dežan, 2011, diplomsko delo

Opis: Pisava je že od nekdaj privlačila ljudi, saj je v njih gojila določene mistične občutke, v njej so videli globlji pomen. Z razvojem sodobne tehnologije je postal rokopis že prava redkost. Ravno zaradi teh sprememb smo se odločili, da raziščemo položaj oz. razvoj pisave pri naših osnovnošolcih, ki v poplavi sodobnih medijev (ne)razvijajo individualno pisavo. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo sedemdeset učencev 4. in 5. razreda iz dveh mariborskih osnovnih šol ter njihove razredne učiteljice. Zanimalo nas je, ali naše osnovnošolce še sploh zanima individualna oblikovanost rokopisa, ali koga posnamejo pri tej dejavnosti, ali so zadovoljni s svojo pisavo, kdo v družini ima po njihovem mnenju najlepšo pisavo in kako pišejo. Na vsa ta vprašanja smo skušali najti odgovore v empiričnem delu diplomskega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na razvoj grafomotorike, ki je pomembna že v predšolski dobi. Pregledali smo tudi potek opismenjevanja v prvi triadi osnovnošolskega izobraževanja in kaj veleva učni načrt na področju pisanja v 1. in 2. triadi. Pregledali smo, kakšne so estetske zahteve v pisavi in kakšne težave se lahko pojavijo pri učencih pri učenju pisanja. Za konec smo še na kratko preleteli nekaj osnov o grafologiji in o najpogostejših kriterijih, ki jih grafologi uporabljajo pri »branju« pisave.
Ključne besede: pisava, rokopis, grafomotorika, opismenjevanje, grafologija, učni načrt.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2153; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (709,03 KB)

4.
ZAGAJŠKOVA SLOVENNSKA GRAMMATIKA
Anja Drofenik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zagajškova slovennska grammatika je analizirana štajerska slovnica Mihaela Zagajška, ki je imela prva ob nemškem jeziku še slovenskega za razpravni jezik. V uvodu je obravnavano njegovo življenje, knjižno delo in pogled na jezik ter kritike, ki so skozi leta sledile njegovi nemško-slovenski slovnici. Zanimivo je bilo ugotoviti, kaj je vplivalo na Zagajškovo ustvarjanje in niso izključene možnosti, da mu je dodatno zanimanje vlila najdba Kalobškega rokopisa. Opredeljeni sta tudi dve različici slovenskega knjižnega jezika, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, ki sta pomembna pri razumevanju slovenskega jezika in zgodovine slovenskega naroda. Jedro diplomske naloge obsežneje obravnava analizo Zagajškove slovnice po posameznih ravninah (glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje, skladnja, pravopis) v primerjavi z današnjo slovnico. Ker so Zagajška obtoževali posnemanja Pohlina in Gutsmana, so primerjane glavne podobnosti in razlike med njihovimi slovnicami. Zagajšku so vse prevečkrat očitali še posnemanje Pohlinove terminologije, zato je primerjana njuna slovnična terminologija. Tudi Zagajškov znanec Slomšek je kasneje (v 19. stoletju) napisal slovnico. Sledi primerjava Zagajškove slovnice s Slomškovo rokopisno. Diplomsko delo je zaključeno z ustreznimi ugotovitvami, ki so bile najbolj očitne pri obravnavani temi.
Ključne besede: Mihael Zagajšek, slovnica, Kalobški rokopis, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, analiza slovnice, Pohlin, Gutsman, Slomšek, terminologija.
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 1441; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (555,26 KB)

5.
PLEMIŠKA DRUŽINA LIPIČ NA PODROČJU PREKMURJA V NOVEM VEKU
Mojca Lipič, 2014, diplomsko delo

Opis: Družino Lipič danes predstavljajo ljudje, katerih korenine segajo daleč v zgodovino. Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je del njihovih prednikov živel na področju današnjega Prekmurja. Trenutno je največ informacij o njih znanih v zvezi z njihovo zemljiško posestjo v okviru murskosoboškega gospostva. Iz leta 1784 se je vse do danes v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti ohranil rokopis št. 83. Gre za zelo obsežen vir, saj so v njem popisane vse kupne, zakupne in druge pogodbe o lastnini zemljiške posesti družin, ki so v tistem času živele na ozemlju v okviru gospostva Murska Sobota. V diplomskem delu je zajet del tega rokopisa, ki se nanaša na družino Lipič. Obdelava tega vira (transliteracija, prevod iz latinščine v slovenščino, ugotovitve o tekstu) je zajela glavni del diplomskega dela. Na začetku je na kratko podan zgodovinski pregled Prekmurja v času, ki ga zajema sam vir. Dodani so vsi zapisi o članih družine Lipič, ki jih je avtorica dela trenutno uspela najti. Dodane pa so še priloge ter podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: Družina Lipič, gospostvo Murska Sobota, rokopis št. 83, 17. stoletje, 18. stoletje.
Objavljeno: 03.06.2014; Ogledov: 1243; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

6.
PLEMIŠKE DRUŽINE BABOS, GOMBOSSY IN KERESZTURY NA OBMOČJU MURSKOSOBOŠKE IN TIŠINSKE ŽUPNIJE V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Kristina Šiplič, 2014, magistrsko delo

Opis: Plemiške družine na območju Prekmurja so zelo slabo raziskane. Zelo pomemben dokument, ki nam lahko veliko pove o njih, je rokopis št. 83, ki je bil spisan leta 1784 in ga hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. V viru so namreč izpisani prepisi kupnih, zakupnih in drugih pogodb v zvezi z zemljiško posestjo v rokah posameznih članov plemiških družin, ki so takrat ali živele ali pa vsaj bile posestno navzoče v okviru gospostva Murska Sobota. Na začetku magistrske naloge je podana zgodovina zgodnje novoveškega Prekmurja ter zgodovini župnij Murska Sobota in Tišina. Tu so nadalje transliterirana poglavja, ki govorijo o družinah Babos, Gombossy in Keresztury. Obdelane so tudi matične knjige za 18. in prvo tretjino 19. stoletja za murskosoboško in tišinsko župnijo. Predstavljene so tudi družinske tabele omenjenih družin za lažji pregled in razumevanje njihovih genealoških razmerij. K magistrski nalogi so priložene fotografije obdelanih strani iz rokopisa št. 83 ter vsi podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: Babos, Gombossy, Keresztury, župnija Murska Sobota, župnija Tišina, rokopis št. 83, PiŠK MS, matične knjige, 17. stoletje, 18. stoletje, Prekmurje, plemstvo
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1073; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

7.
JEZIKOVNA PODOBA IZBRANIH PRISEŽNIH OBRAZCEV IZ 18. STOLETJA
Sara Grašič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Jezikovna podoba izbranih prisežnih obrazcev iz 18. stoletja obravnava in raziskuje črkopisne, pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne značilnosti izbranih prisežnih obrazcev iz 18. stoletja. Cilj magistrskega dela je bil narediti jezikovno analizo izbranih prisežnih obrazcev ter prikazati njihove samostojne in skupne značilnosti. Magistrsko delo predstavi pomen in vlogo prisežnih obrazcev, skupine obrazcev in njihovo zgradbo, izpostavi Kranjski rokopis, Knjigo priseg ljubljanskih meščanov in uradnikov ter Raspovo knjigo obrazcev, ki je bila glavni predmet obravnave, saj je bilo analiziranih pet njenih priseg. Namen je bil predstaviti njihove jezikovne značilnosti in ugotoviti, kako so prisežni obrazci vplivali na življenja ljudi, čemu so bili namenjeni in zakaj so bili potrebni.
Ključne besede: prisega, prisežni obrazec, 18. stoletje, Kranjski rokopis, Raspova knjiga obrazcev
Objavljeno: 05.01.2016; Ogledov: 864; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (894,15 KB)

8.
Jezikoslovni prispevki Janka Pajka
Majda Vračko Zanič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje slavista in klasičnega filologa ter doktorja filozofije Janka Pajka (1837–1899), ki je bil znan po svoji vsestranski aktivnosti. Bil je urednik, publicist, literat in profesor na mariborski gimnaziji. Izstopal je po angažiranem političnem udejstvovanju. Poznamo ga kot urednika in lastnika časopisa Zora, lastnika Narodne tiskarne v Mariboru in najditelja najstarejših prisežnih obrazcev v slovenščini. Pisal je prispevke z raznovrstno tematiko, med drugim tudi jezikoslovne članke, ki doslej še niso bili raziskani. Diplomsko delo je podrobneje posvečeno prav slednjim. Ugotovljeno je, da se je Pajk v večji meri posvečal leksikološkim temam, ukvarjal se je tudi s slovaropisjem in slovničarstvom, na jezikovni ravni pa je vnašal tudi nekatere vzhodnoslovenske in ilirske jezikovne prvine.
Ključne besede: Janko Pajk, časopis Zora, jezikoslovni članki, jezikovna analiza, Kranjski rokopis.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 461; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici