| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UVEDBA DOKUMENTNEGA SISTEMA V PROZIVODNEM PODJETJU
Rebeka Babič, 2013, magistrsko delo

Opis: Podjetja vse težje obvladujejo papirnato dokumentacijo, saj ta iz leta v leto raste. Dosedanji sistemi s klasičnim papirnim poslovanjem postajajo neučinkoviti zaradi predolgega iskanja podatkov in zadnjih verzij dokumentov, dolgih distribucijskih poti in velikih stroškov tiskanja, kopiranja in arhiviranja. Vse to pa vpliva na odločitve vodstva podjetja in na delovanje storitev in odnosov s kupci, saj pomanjkanje odzivnosti in napačni podatki vplivajo na nadaljnje odločitve in s tem na samo konkurenčnost podjetja in na učinkovito izpolnjevanje zakonskih zahtev. Večina znanja v podjetjih je v obliki dokumentov, ki zajemajo poslovni proces, zato je pomembno, da si podjetje zagotovi učinkovit sistem za upravljanje z dokumenti. Sistemi za upravljanje z dokumenti so računalniško podprte rešitve za obvladovanje dokumentov, ki vsebujejo zajem in digitalizacijo papirnatih dokumentov, delovni tok in življenjski cikel dokumentov, shranjevanje, indeksiranje, distribucijo, iskanje in arhiviranje dokumentov. Podjetja se zaradi vedno večjega števila elektronskih dokumentov odločajo za elektronsko hrambo oz. arhiviranje. Elektronsko arhiviranje je ohranjanje elektronskih zapisov s pomočjo informacijske tehnologije. Za ohranitev elektronskih dokumentov je pomembno upoštevati arhivske zahteve pri oblikovanju sistemov za upravljanje z dokumenti, ki mora zagotavljati skrben nadzor dokumentov za zagotavljanje kakovosti, celovitosti, dostopnosti in avtentičnosti. Namen magistrske naloge je spoznati sisteme za upravljanje dokumentov, elektronsko hrambo in arhiviranje dokumentov, zakonske omejitve, pravne vidike in standarde, ki jih urejajo in potek projekta uvedbe. Teoretična izhodišča smo primerjali z uvedbo in delovanjem sistema za upravljanje z dokumenti v podjetju Impol. Spoznali smo samo rešitev, ki jo podjetje uporablja za upravljanje z dokumenti in kako je potekal projekt uvedbe, njihove prednosti in slabosti ter načrte za razvoj dokumentnega sistema v prihodnje.
Ključne besede: Ključne besede: dokument, elektronski dokument, sistemi za upravljanje z dokumenti, dokumentni sistem, elektronska hramba, elektronsko arhiviranje, življenjski cikel dokumentov, delovni tok, roki hrambe, revizijska sled, notranja pravila
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1850; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Hramba gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi
Thomas Robnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava hrambo gradiva, ki je bilo pridobljeno z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, z vidika pristojnosti organov za hrambo in njenimi roki. Celovito je zavzeta ureditev hrambe gradiva od njegove pridobitve, prenosa gradiva med organi do uničenja le-tega. Uvodoma je predstavljen institut prikritih preiskovalnih ukrepov, pogoji za njihovo uporabo in izvajanje. Hramba gradiva je v jedru razdeljena na fazo hrambe v času izvajanja ukrepov in fazo hrambe po končanju izvajanja ukrepov. V prvi fazi gradivo hrani policija dokler izvaja posamezni ukrep. Gradivo nato policija preda državnemu tožilcu, ki ga lahko brez lastne aktivnosti hrani največ dve leti. Pri tem so obravnavana vprašanja, ki so povezana s tožilčevo aktivnostjo. Originalno gradivo pride na koncu v posest sodišča. Po prvem odstavku 154. člena ZKP sodišče hrani gradivo dokler se hrani kazenski spis. Analizirana je odločba Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ta določba zaradi nedoločenosti namena uporabe osebnih podatkov v ZKP ustavno neskladna. Nadalje je predstavljena odločba Ustavnega sodišča, ki je zaradi neskladnosti ureditve z varstvom osebnih podatkov, razveljavilo poglavje ZEKom-1 o obvezni hrambi prometnih podatkov. Odločitev prinaša obsežne spremembe pridobivanja prometnih podatkov. Poleg tega so v noveli ZKP na področju prikritih preiskovalnih ukrepov predvidene korenite spremembe in dopolnitve. Avtor z delom pripomore k razumevanju zapletene ureditve hrambe gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Iz sklepnih misli je razvidno, da določena problematika ostaja odprta, kljub temu pa diplomsko delo daje iztočnico za bodoče razprave.
Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, gradivo, hramba gradiva, roki hrambe, uničenje gradiva
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 367; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (507,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici