Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Računovodski servisi vodimo računovodstvo in izdelujemo davčne napovedi za večje število poslovnih partnerjev. Pri svojem delu se srečujemo s povečanim obsegom dela v prvem trimesečju leta, saj moramo do 31. 3. tekočega leta izdelati letne davčne napovedi za preteklo leto za vsa podjetja, za katera vodimo računovodstvo, in poleg navedenega dela opraviti še vse tekoče delo. Posledično smo zaradi tega zaposleni v računovodstvu pod velikim pritiskom in doživljamo povečan stres na delovnem mestu. V tem obdobju je prisotno veliko kampanjskega dela in povečana obremenitev zaposlenih. Zaposleni v računovodstvu moramo vedno prilagajati izrabo letnega dopusta datumom, ki nas vežejo k oddaji mesečnih in letnih davčnih napovedi. V večini računovodskih servisov si izrabe letnega dopusta v prvem trimesečju leta zaposleni ne morejo privoščiti. Nekateri računovodski servisi vodijo računovodstvo tudi za samostojne podjetnike, ki imajo podjetja v Avstriji. Roki za izdelavo letnih davčnih napovedi v Sloveniji se razlikujejo od rokov, ki jih imajo za izdelavo letnih davčnih napovedi določene v Avstriji. Roki za izdelavo letnih davčnih napovedi v Avstriji so veliko daljši kot v Sloveniji. Zato se samostojni podjetniki, ki imajo podjetja v obeh državah, srečujejo z dodatnimi stroški vodenja računovodskih evidenc, saj v nekaterih primerih avstrijski računovodski servisi ne izdelajo pravočasno letnih davčnih napovedi, ki jih morajo slovenski računovodski servisi vključiti v davčne napovedi v Sloveniji. Ob tem spoznanju smo se odločili, da bomo s pomočjo raziskave raziskali in vam predstavili, kakšna je organizacijska struktura računovodskih servisov Slovenije in Avstrije, kako imajo organizirano delo, kaj omogočajo zaposlenim, kaj pomenijo za računovodske servise različni roki izdelave letnih davčnih napovedi in kaj bi bilo po našem mnenju in mnenju anketiranih računovodskih servisov najboljše spremeniti glede organizacije dela v slovenskih računovodskih servisih na področju zaposlenih. V raziskovalni nalogi smo ugotovili, da so organizacija dela in razporeditev dela ter roki do državnih institucij, ki jih imajo računovodski servisi v Avstriji, veliko prijaznejši do zaposlenih kot v Sloveniji.
Ključne besede: računovodski servis, organizacijska struktura, organizacija dela, roki davčnih napovedi, letni dopust.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2020; Ogledov: 1497; Prenosov: 280
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava hrambo gradiva, ki je bilo pridobljeno z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, z vidika pristojnosti organov za hrambo in njenimi roki. Celovito je zavzeta ureditev hrambe gradiva od njegove pridobitve, prenosa gradiva med organi do uničenja le-tega. Uvodoma je predstavljen institut prikritih preiskovalnih ukrepov, pogoji za njihovo uporabo in izvajanje. Hramba gradiva je v jedru razdeljena na fazo hrambe v času izvajanja ukrepov in fazo hrambe po končanju izvajanja ukrepov. V prvi fazi gradivo hrani policija dokler izvaja posamezni ukrep. Gradivo nato policija preda državnemu tožilcu, ki ga lahko brez lastne aktivnosti hrani največ dve leti. Pri tem so obravnavana vprašanja, ki so povezana s tožilčevo aktivnostjo. Originalno gradivo pride na koncu v posest sodišča. Po prvem odstavku 154. člena ZKP sodišče hrani gradivo dokler se hrani kazenski spis. Analizirana je odločba Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ta določba zaradi nedoločenosti namena uporabe osebnih podatkov v ZKP ustavno neskladna. Nadalje je predstavljena odločba Ustavnega sodišča, ki je zaradi neskladnosti ureditve z varstvom osebnih podatkov, razveljavilo poglavje ZEKom-1 o obvezni hrambi prometnih podatkov. Odločitev prinaša obsežne spremembe pridobivanja prometnih podatkov. Poleg tega so v noveli ZKP na področju prikritih preiskovalnih ukrepov predvidene korenite spremembe in dopolnitve. Avtor z delom pripomore k razumevanju zapletene ureditve hrambe gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Iz sklepnih misli je razvidno, da določena problematika ostaja odprta, kljub temu pa diplomsko delo daje iztočnico za bodoče razprave.
Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, gradivo, hramba gradiva, roki hrambe, uničenje gradiva
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 1170; Prenosov: 209
Celotno besedilo (507,50 KB)

Opis: V današnjem času je ustrezna kakovost izvajanja poštnih storitev in zagotavljanje ustreznih rokov prenosa najpomembnejši dejavnik za premagovanje konkurence, ki je iz dneva v dan večja. Za kakovostno premagovanje je potrebno nenehno spremljati potrošnikove potrebe in jih znati zadovoljit na kakovosten način, za kar se v Pošti Slovenije d.o.o. (v nadaljevanju PS) nenehno trudijo. Kakovost izvajanja poštnih storitev določajo zakonski predpisi, katerih se morajo izvajalci pri izvajanju držati. Standard, ki mu morajo slediti je Standard kakovosti izvajanja poštnih storitev SIST EN13850:2012,. Ob tem standardu pa so še pomembni Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve in Zakon o poštnih storitvah (Zpsto-2). V primeru odškodninskih zahtevkov se upošteva Standard kakovosti poštnih storitev SIST EN 14012:2004 - obravnavanje pritožb in odškodninski postopki, v katerem so opisani postopki za ravnanje v primeru odškodninskih zahtevkov. Za kakovostnejše izvajanje poštnih storitev je pomembna sodobna informacijska tehnologija, ki pripomore k lažjemu obvladovanju ozkih grl v vseh fazah prenosa, ter boljši nadzor nad vročitvami pisemskih pošiljk prejemniku. Ne smemo pa pozabiti, da je za ključ do zadovoljnih strank in kakovostno izvedbo storitev najpomembnejši človek. Vemo, da se je motiti človeško, vendar bi z ustrezno izobrazbo in usposabljanjem znotraj organizacije bistveno zmanjšali nezadovoljstvo uporabnikov in zmanjšali število odškodninskih zahtevkov. Za kakovostno izvedbo dela je potrebno usposabljanje delavcev na vseh nivojih od direktorja, upravnika, poštnega uslužbenca, pismonoša in drugih zaposlenih. Da bomo dosegli kar najboljše, je zaposlene potrebno za uspešno delo stimulirati, saj bodo le tako vestno in z večjo zavzetostjo opravljali svoje delo, s tem pa bistveno pripomogli k zastavljenim ciljem vodstva PS.
Ključne besede: kakovost, faze prenosa, roki prenosa, poštne pošiljke, Pošta Slovenije, standard kakovosti, SIST EN13850:2012, poštni nabiralnik, pismonoša.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 2401; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Dunajska konvencija določa zahtevno sistematiko rokov za uveljavljanje neistovetnosti, ki od kupca zahteva aktivno in hitro postopanje na vsakem koraku. Na abstraktni ravni, je za vsak rok, tako za pregled, grajanje in uveljavljanje zahtevkov zaradi neistovetnosti blaga s pogodbo, določen standard primernega roka, pri čemer je interpretacija le tega odvisna od okoliščin konkretnega primera, ter od namena samega instituta. Naloga sodišč je tako, da zapolnijo te nedoločne pravne pojme z vsebino, ob upoštevanju mednarodnega značaja Dunajske konvencije in načela avtonomne razlage. Na podlagi analize sodne prakse ne moremo v primeru nobenega roka, govoriti o fiksaciji na točno določena časovna obdobja (razen v primeru prekluzivnega roka iz člena 39(2) CISG), saj je to v nasprotju z idejo prilagodljivosti določb Dunajske konvencije okoliščinam konkretnega primera, vseeno pa lahko, še posebej na področju grajanja neistovetnosti, zasledimo tendenco po vpeljevanju predvidljivosti v interpretacijo, še posebej pri odločitvah sodišč, ki prihajajo iz kontinentalnih pravnih sistemov. Noble month pristop, v skladu s katerim se kot povprečen rok za grajanje neistovetnosti, ob neobstoju okoliščin, ki bi narekovale njegovo podaljšanje ali skrajšanje, predlaga enomesečni rok, je pogosto citiran, še posebej v primeru sodb sodišč kontinentalnih pravnih sistemov. Pri odmeri rokov sodišča največkrat upoštevajo naravo blaga, predvsem njegovo pokvarljivost oz. obstojnost, dogovore med strankama, sezonsko naravo blaga, zahtevnost oz. kompleksnost (okoliščine so navedene primeroma), vendar problem marsikdaj predstavlja predvsem neobrazloženost vpliva teh okoliščin na trajanje rokov, kar onemogoča njihovo konkretizacijo, posledično pa vpliva tudi na predvidljivost sodnega odločanja.
Ključne besede: Dunajska konvencija, roki za uveljavljanje neistovetnosti, pregled, grajanje, odstop od pogodbe, popravilo blaga, zamenjava blaga, neskladnost, narava blaga, primerni rok.
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 2192; Prenosov: 195
Celotno besedilo (821,84 KB)

Opis: Državna volilna komisija je postopoma krajšala roke v volilnih rokovnikih, čeprav se zakon, ki roke določa, ni spremenil. Za dan je skrajšala vse roke, ki se štejejo nazaj. Skrajšan je bil rok za volivce, ki so želeli glasovati na volišču dostopnem za invalide; za volivce, ki so oskrbovanci domov za starejše, volivce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah in želijo glasovati po pošti in za volivce, ki so na dan glasovanja v tujini in želijo glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu. Diplomska naloga zagovarja tezo, da so bili roki skrajšani arbitrarno, da se sedaj štejejo drugače, kot je uveljavljeno v pravni praksi, da je bila sprememba rokov nezakonita in da je bila s tem mnogim kršena volilna pravica kot temeljna človekova pravica. Diplomska naloga uvodoma kratko oriše več vrst rokov, predstavi in opredeli pa se tudi do možnosti, ki jih ima na voljo volivec, ki mu je bila volilna pravica kršena.
Ključne besede: volivci, volitve, volilno pravo, roki, volilni rokovniki
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 993; Prenosov: 162
Celotno besedilo (600,43 KB)