| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Osnove projektiranja konstrukcij : zbirka vaj
Erika Kozem Šilih, Mateja Držečnik, 2023, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Zbirka vaj "Osnove projektiranja konstrukcij – zbirka vaj" je namenjena dodiplomskim študentom Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo ter arhitekturo pri študiju gradbeništva. Prav tako je uporabna za univerzitetne programe gradbeništva, gospodarskega inženirstva ter arhitekture. Celotna zbirka vaj temelji na evropskih standardih in se osredotoča na ključne vidike projektiranja konstrukcij. Publikacija vključuje razlage in rešene primere v skladu s standardi, kot so SIST EN 1990:2004, SIST EN 1991-1-1:2004, SIST-EN 1991-1-3:2004, SIST-EN 1991-1-4:2004 in SIST-EN 1998-1 2005. Te vaje so zasnovane za razumevanje osnovnih konceptov projektiranja konstrukcij, analize obtežb ter potresnega inženirstva, kar je bistveno za razumevanje obnašanja gradbenih konstrukcij. Za dodatna pojasnila in teoretično razlago rešenih primerov se avtorici sklicujeta na učbenik "Osnove projektiranja konstrukcij". Avtorici upata, da bo ta zbirka vaj koristna študentom pri izobraževanju, poglobitvi znanja s področja projektiranja gradbenih konstrukcij in jim bo služila kot vodnik za uspešen študij in prihodnje delo v gradbenem sektorju.
Ključne besede: projektiranje, konstrukcija, analiza obtežb, mejno stanje nosilnosti, mejno stanje uporabnosti
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 421; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Priprava in izvedba celovitega testiranja na primeru namizne aplikacije : diplomsko delo
Jure Zavratnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Tehnologija predstavlja velik del našega vsakdana, zato je pomembno, da se lahko nanjo zanesemo. Dobra pokritost funkcionalnosti teh aplikacij s testi pa prinaša občutek sigurnosti, ki je nujno potreben za dobro delovanje po objavi. Na žalost je pokritost s testi še vedno premajhna. Skozi diplomsko delo bomo spoznali celoten cikel testiranja, posebej se bomo osredotočili na testiranje enot, avtomatsko funkcionalno testiranje in testiranje uporabnosti ter dobre prakse, kasneje pa testiranje izvedli na namizni aplikaciji. Predstavili bomo tudi par orodij za izvajanje testiranja, napisali testni plan, v praksi pa preizkusili ogrodje JUnit in orodje Katalon Stuido ter izvedli testiranje uporabnosti s pomočjo uveljavljenega vprašalnika.
Ključne besede: testni plan, cikel testiranja, testiranje enot, funkcionalno testiranje, testiranje uporabnosti
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 1016; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (803,40 KB)

3.
LIKOVNI ELEMENTI IN NJIHOVA FUNKCIJA PRI OBLIKOVANJU SIMBOLOV V UPORABNIŠKIH VMESNIKIH : diplomsko delo
Aleksandra Paunčevska, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverili uporabnost, pomen in funkcijo likovnih elementov in pravila Gestalt pri oblikovanju simbolov v uporabniških vmesnikih. Glede na analizo možnih simbolov smo določili štiri najpogostejše simbole uporabniških vmesnikov (pojasnitvene, funkcionalne, dekorativne in aplikacijske) in nato na podlagi poznavanja osnovnih načel za uporabo likovnih elementov izdelali štiri različne simbole, za vsako vrsto simbola po en simbol. Za vsak simbol smo pojasnili postopek izdelave ter podali posebnosti pri njihovi izdelavi, ki so določale pomembne iztočnice za ustrezno obliko in pomen simbola. Pri tem smo še posebej izpostavili pomen in vlogo uporabljenih likovnih elementov. V zaključnem delu smo za izvedbo ocenjevanja uporabili preoblikovan aplikacijski simbol podjetja Instagram in v ta namen uporabili vprašalnik. Rezultati so bili pozitivni glede na možnosti uporabnosti predlaganega simbola v aplikaciji, prav tako je bila izražena jasnost simbola glede predstavitve podjetja Instagram.
Ključne besede: simboli, likovni elementi, uporabniški vmesniki, oblikovanje, pravila Gestalt, ocenjevanje uporabnosti
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 672; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (920,06 KB)

4.
Sistematična klasifikacija faktorjev uporabnosti mobilnih rešitev
Marko Bedi, 2017, magistrsko delo

Opis: Mobilne rešitve zagotavljajo veliko prednosti uporabnikom, ampak se zavedamo številnih omejitev zaradi katerih se mora upoštevati arhitektura in faktorji uporabnosti. Niso vsi modeli uporabnosti prilagojeni za mobilne rešitve. V magistrskem delu smo izvedli sistematično mapiranje in pregled, ter pridobili trenutno stanje faktorjev uporabnosti za mobilne rešitve. Ugotovili smo da so najbolj pogosto raziskani faktorji zadovoljstvo, učinkovitost in uspešnost. Memorabilnost, napake in kognitivna obremenitev imajo trenutno zelo nizko prioriteto pri raziskovanju. Pri vrednotenju mobilne rešitve smo ugotovili da je pomembno izbrati ustrezno ogrodje in metrike z katerimi merimo faktorje uporabnosti. Končna ocena našega vrednotenja mobilne rešitve je 3,3 od 5.
Ključne besede: faktorji uporabnosti, mobilne rešitve, klasifikacija, vrednotenje uporabnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1032; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (6,53 MB)

5.
Načrtovana zastarelost proizvodov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Luka Vrhunc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali poslovno strategijo načrtovanja zastarelosti. S takšno strategijo proizvajalci določijo življenjsko dobo svojega izdelka z namenom, da bi ga moral potrošnik po določenem času nadomestiti z novim. Proizvajalci tako povečajo prodajanost svojih izdelkov, kar jim zviša dobiček. Vendar pa ima strategija negativne posledice na potrošnike, gospodarstvo in okolje, kar nas je spodbudilo k raziskavi te problematike. Ugotovili smo, da se je skozi čas s tehnološkim in družbenim razvojem oblikovalo več vrst takšne strategije, ki je lahko uporabljena na vsakem izdelku. Glavni dve obliki strategije načrtovane zastarelosti sta funkcionalna zastarelost, pri kateri proizvajalec povzroči prenehanje delovanja izdelka, in moderna oziroma psihološka zastarelost, kjer se zaradi različnih vplivov potrošnik odloči, da si izdelka ne želi več imeti, čeprav je še vedno funkcionalen. Posledica takšne strategije pa je povečana proizvodnja in povečana količina odpadkov, ki povzroča močno onesnaženje okolja. To velja predvsem za države v razvoju, ki so zaradi družbenih neenakosti bolj dovzetne za izkoriščanje. Ker so takšni vplivi vedno bolj zaznavni, so sprožili tudi odzive ljudi in institucij, da si prizadevajo preprečiti izvajanje takšne poslovne strategije in zmanjšati njene škodljive vplive. To pa zaradi obsega in kompleksnosti problematike ne dosega želenih uspehov. Ob analizi smo poskušali najti rešitve, ki temeljijo predvsem na zavedanju potrošnikov o problematiki in družbenih vrednotah, pri katerih bi spodbudili večjo skrb za okolje.
Ključne besede: izdelki, uporabnost, rok uporabnosti, zastarelost, poslovna strategija, potrošniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1183; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (586,65 KB)

6.
ANALIZA UPORABNOSTI SPLETNEGA PORTALA SAFE MODE
Barbara Jeras, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali s pomočjo spletnega portala Safe Mode pripomoremo k dvigu stopnje ozaveščenosti uporabnikov in posledično k boljši informacijski varnosti v podjetjih. V teoretičnem delu so predstavljene osnove s področja spletnih portalov in s področja analize kakovosti programske opreme (ang. Software). Predstavljen je tudi spletni portal Safe Mode ter njegove storitve. V praktičnem delu sledi analiza uporabnosti koncepta Safe Mode, ki je potekala večplastno. Po eni strani smo kritično analizirali samo strukturo portala in njegovo vsebino, po drugi pa pridobili izkušnje obstoječih uporabnikov portala. Z ustreznimi vprašalniki smo ocenili stanje pred in po uporabi storitev spletnega portala Safe Mode. V tem delu se je pokazal tudi njegov dejanski vpliv na varnostno ozaveščenost in posledično na zagotavljanje informacijske varnosti v podjetjih. Kot rezultat dela na koncu podamo tudi predloge za izboljšavo obravnavanega portala.
Ključne besede: - Safe Mode spletni portal, – tehnična analiza, – vsebinska analiza, – analiza uporabnosti.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1369; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
SPREJETOST SPLETNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKOV Z INTEGRIRANO PODPORNO TEHNOLOGIJO
Katja Kous, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija naslavlja problematiko spletne dostopnosti, ki dobiva vse večjo veljavo ob predpostavki vsesplošne dostopnosti. Spletna dostopnost predstavlja kritično točko predvsem za osebe s posebnimi potrebami. S tem namenom se v sklopu doktorske disertacije osredotočimo na povečanje spletne dostopnosti s pomočjo podporne tehnologije, integrirane v spletne uporabniške vmesnike. V ospredje postavljamo disciplino uporabniškega inženiringa, natančneje preverjanja uporabnosti v kombinaciji s specifično skupino oseb – oseb brez in oseb z disleksijo. Cilj doktorske disertacije je pridobiti oceno uporabnosti spletnih uporabniških vmesnikov z integrirano podporno tehnologijo. Na osnovi rezultatov sistematičnega pregleda literature je bilo ugotovljeno, da obstajajo modeli in metode za preverjanje uporabnostni, vendar ne obstaja model ocenjevanja, ki bi omogočal pridobivanje ocene primernosti spletnih uporabniških vmesnikov za ciljno skupino uporabnikov (osebe z disleksijo). S tem namenom smo na osnovi rezultatov raziskav s področja (1) specifičnih značilnosti oseb z disleksijo, (2) težav, ki jih imajo pri spletni dostopnosti in (3) smernic za povečanje spletne dostopnosti pri osebah z disleksijo, izdelali model ocenjevanja za merjenje primernosti, ki predstavlja dopolnitev k obstoječemu modelu preverjanja uporabnosti. Izveden eksperiment je omogočil empirično pridobitev komparativnih rezultatov končnih uporabnikov o uporabnosti spletnih uporabniških vmesnikov brez aktivirane in z aktivirano podporno tehnologijo. Rezultati so pokazali, da podporna tehnologija ne vpliva na preverjanje splošnih ciljev uporabnosti (torej na uspešnost, učinkovitost in splošno zadovoljstvo) pri nobeni skupini uporabnikov. Rezultati specifičnih ciljev, pridobljeni z novo nastalim modelom ocenjevanja, kažejo, da so osebe brez disleksije bolj naklonjene uporabi spletnih uporabniških vmesnikov brez aktivirane podporne tehnologije, medtem ko uporaba podporne tehnologije pri osebah z disleksijo omogoči boljšo vsebinsko predstavitev informacij. Znanje pridobljeno tekom priprave doktorske disertacije je možno implicirati v realno okolje. Z namenom nadaljnjega aplikativnega raziskovanja je na osnovi sinteze znanja in izdelave modela CAT (angl. Comprehensive Assistive Technology model) podana idejna zasnova za razširitev komponente podporne tehnologije za osebe z disleksijo, katera je nujno potrebna za povečanje spletne dostopnosti. Na osnovi ugotovitev o primernosti metode preverjanja uporabnosti je možno podati priporočila za prilagoditev metode, kadar so v preverjanje vključene osebe z disleksijo.
Ključne besede: spletna dostopnost, preverjanje uporabnosti, model ocenjevanja, podporne tehnologije integrirane v uporabniške vmesnike, končni uporabniki, osebe z disleksijo, priporočila za razvoj podporne tehnologije integrirane v spletni uporabniški vmesnik, priporočila za metodo preverjanja uporabnosti za osebe z disleksijo.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2131; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

8.
VREDNOTENJE UPORABNOSTI SPLETNIH APLIKACIJ
Andrej Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zagotavljanja uporabnosti pri razvoju informacijskih rešitev. Opisali smo nekatere pristope in metode za vrednotenje uporabnosti, ki jih lahko uporabimo tudi pri razvoju spletnih aplikacij. Predstavili smo celoten proces zasnove in izvedbe testiranja uporabnosti ter pripadajoče dobre prakse. Z uporabo vprašalnika SUS (System Usability Scale) smo ocenili uporabnost dveh aplikacij: Kulturnik.si in Trello ter analizirali dobljene rezultate.
Ključne besede: programska oprema, spletne aplikacije, uporabnost, testiranje uporabnosti, vprašalnik SUS
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1637; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
PRIMERJAVA METOD VREDNOTENJA UPORABNIŠKIH IZKUŠENJ
Roberto Turk, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je osredotočeno na problem uporabnosti spletnih strani ponudnikov mobilnih omrežij. Raziskano je, katere metode so najboljše za vrednotenje uporabniških izkušenj. Pri testiranju so bile uporabljene spletne strani hrvaškega in slovenskega ponudnika mobilnih omrežij, vključeni pa so bili hrvaški državljani, ki študirajo na področju Republike Slovenije in so uporabniki obeh omrežij. V raziskovalnem delu so bile za vrednotenje uporabniških izkušenj uporabljene tri različne metode, ki sodijo v različne skupine, nato pa so bili primerjani pridobljeni rezultati. Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo odgovorjeno na raziskovalna vprašanja, določena pa je bila tudi najboljša metoda.
Ključne besede: Metode vrednotenja, testiranje uporabnosti, uporabniške izkušnje, uporabnost
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 2296; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

10.
NEVSILJIVO MERJENJE UPORABNOSTI SPLETNIH APLIKACIJ
Peter Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Hiter razvoj spletnih aplikacij in storitev zahteva učinkovit pristop k identifikaciji uporabnostnih težav. Odgovor lahko najdemo v nevsiljivem, delno ali popolno avtomatiziranem zajemu uporabnostnih podatkov, medtem ko uporabnik storitev uporablja v svojem naravnem okolju in kontekstu. V delu smo na osnovi temeljnih izhodišč uporabnosti opredelili pojem nevsiljivega merjenja uporabnosti spletnih aplikacij, predstavili osnovni koncept avtomatizacije zajema vedenjskih in stališčnih podatkov ter njihovo analizo skozi performančne metrike in metrike samoporočanja. Koncept nevsiljivega merjenja uporabnosti smo preizkusili na spletni aplikaciji za trženje preko telefona. Implementirali in zajeli smo interakcijo uporabnika pri izvajanju dveh ključnih opravil aplikacije in ugotovili, da lahko z analizo zajetih podatkov dobro ocenimo doseganje zastavljenih performančnih ciljev, ki so hkrati tudi dober posredni pokazatelj potencialnih težav ali priložnosti za izboljšanje uporabnosti storitve. Ključni pogoj za uspešno nevsiljivo merjenje pa je implementacija kredibilnega in zanesljivega zajema podatkov, kar se lahko v praksi izkaže kot težavno opravilo.
Ključne besede: uporabnost, informacijski sistemi, nevsiljivo merjenje, avtomatizacija merjenja uporabnosti, spletne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 15.04.2016; Ogledov: 1662; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici