| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 18 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
14.
VPLIV KAKOVOSTI SADIK IN ČASA SAJENJA NA PRIDELEK JAGOD
Samo Savicki, 2012, diplomsko delo

Opis: V letih 2002 in 2003 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Hočah ugotavljali vpliv kakovosti sadik in časa sajenja jagod na pridelek jagod. Matične rastline sedmih sort ('Idea', 'Granda', Patty', 'Onda1', 'Onda 7', '94.569.2' in 'Miss') smo v letu 2002 posadili v paletne zaboje. Po začetku poganjanja vitic smo iz teh rezali novo nastale sadike. Sadike smo rezali med 01. 07. in 16. 09. 2002. Do sajenja v nasad (16. 09. in 03. 10 2002) smo sadike vzgajali v plastičnih platojih. V času zorenja smo količino in kakovost pridelka vrednotili pri trinajstih obiranjih v dve – do štiridnevnih intervalih. Plodove smo preštevali in tehtali ter obravnavali povprečno število plodov na rastlino, povprečno maso plodov na rastlino in povprečno maso enega ploda na rastlino. Rezultate smo statistično obdelali. Iz rezultatov je razvidno, da smo pri rastlinah jagod, ki smo jih pri matičnih rastlinah vzgojili najprej v naslednjem letu dobili največji pridelek. Pridelek se je zmanjševal in je bil najmanjši pri tistih rastlinah, ki smo jih ob matičnih rastlinah vzgojili najkasneje.
Ključne besede: jagoda, rodnost, pridelek, sorte
Objavljeno: 28.02.2012; Ogledov: 1782; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (260,91 KB)

15.
POVEZAVA MED RAZLIČNIMI NAČINI OBDELAVE TAL IN NJIHOV VPLIV NA RAST IN RODNOST JABLAN (Malus domestica B.) SORTE 'GALA'
Mitja Strašek, 2011, diplomsko delo

Opis: Na posestvu UKC Pohorski dvor smo v letu 2007 izvajali poskus zamenjave uporabe herbicidov v pridelavi jabolk sorte ′Gala′ z alternativnimi metodami obdelave tal. Obravnavanja so predstavljala herbicidni pas v širini 100 cm, ožji herbicidni pas v širini 60 cm, »sendvič« sistem obdelave tal v kombinaciji z naravno ozelenitvijo ter »sendvič« sistem obdelave tal v kombinaciji s posejanimi nizkimi travami. Širina herbicidnega pasu iz 100 cm na 60 cm ni imela pomembnega vpliva na rast in rodnost dreves ter kakovost pridelka. Nega tal po načinu »sendvič« sistema obdelave tal v kombinaciji z naravno ozelenitvijo ali posejanimi travami se potrdi kot primerna zamenjava uporabi herbicidov glede na rodnost in kakovost pridelka, vendar signifikantno zavre vegetativni razvoj mladih dreves pred njihovim vstopom v polno rodnost.
Ključne besede: jablana, rast, rodnost, kakovost, obdelava tal
Objavljeno: 02.09.2011; Ogledov: 2521; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (223,96 KB)

16.
Vpliv različnih načinov gnojenja pri jablani (Malus domestica B.) sorte ʹPinovaʹ na rast, rodnost in kakovost pridelka
Mojca Tomše, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih od 2005 do 2008 je bila v Sadjarskem centru Maribor v Gačniku izvajana raziskava vpliva gnojenja na rast, rodnost in kakovost pridelka jabolk (Malus domestica B.) sorte ʹPinovaʹ na podlagi M9. Proučevan je bil vpliv kombinacij količin dušičnih, fosforjevih in kalijevih gnojil. Gnojili smo z gnojili 222 kg/ha KAN-a, 570 kg/ha DC Hypercorna in 200 kg/ha Kalijevega sulfata ter kasneje dognojevali s 111 kg/ha KAN-a. V poskus smo vključili 10 obravnavanj (1 - NPK, 2 - NP, 3 - NK, 4 - NPK + N, 5 - NP + N, 6 - NK + N, 7 - NPK + 2 x N, 8 - NP + 2 x N, 9 - NK + 2 x N, 0 - brez gnojenja), ki so bila postavljena po sistemu naključnih skupin v štirih ponovitvah. Proučevali smo vegetativne (prirast debla in poganjkov) in generativne parametre (količino in kakovost pridelka). Prirasti debel in dolžine poganjkov so se spreminjali glede na leto. Povečevanje gnojenja z dušikom pa ni vplivalo na vegetativno rast. Različni načini gnojenja niso vplivali na količino in kakovost pridelka (p ‹ 0,05). Rezultati meritev trdote mesa, suhe snovi in skupnih kislin se niso statistično razlikovali, razlike so se pokazale med posameznimi leti.
Ključne besede: jablana, gnojenje, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2697; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (401,47 KB)

17.
VPLIV UKREPOV DRUŽINSKE POLITIKE IN ODLOČANJA MLADIH ZA STARŠEVSTVO NA RODNOST V SLOVENIJI
Polonca Mrzel, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv ukrepov družinske politike in odločanja mladih za starševstvo na rodnost v Sloveniji je teoretična. V prvem delu naloge so predstavljene težave s katerimi se soočajo mladi pri prehajanju v odraslost. Pogoji vstopanja v starševstvo, ki so jih navajali mladi, so povzeti po raziskavi, opravljeni med študenti ljubljanske univerze — avtoric Marjane Ule in Metke Kuhar. Podaljševanje izobraževanja, pozno prehajanje iz družine staršev v lastno gospodinjstvo, višanje starosti ob rojstvu prvega otroka so težave s katerimi se soočajo v večini evropskih držav in z njimi se soočamo tudi pri nas. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni nekateri ukrepi družinske politike v Sloveniji, kajti država preko nje posredno ali neposredno vpliva na blagostanje družin. V diplomski nalogi so navedene nekatere oblike pomoči mladim, da bi se prej osamosvojili in posledično prej odločili za rojstvo otroka (otroško varstvo, reševanje stanovanjske problematike, usklajevanje dela in družinskega življenja). V zadnjem delu naloge sledi primerjava posameznih ukrepov družinskih politik nekaterih evropskih držav, ki so bile izbrane na podlagi tipologije različnih režimov družinskih politik A. H. Gauthier. V okviru ukrepov družinskih politik so bili primerjani starševski dopusti in nadomestila, otroški dodatki ter otroško varstvo. Vsaka od držav ima svoj tip družinske politike in razlikujejo se tudi po celotni stopnji rodnosti in povprečni starosti žensk ob rojstvu prvega otroka. Večina raziskav o družinski politiki in rodnosti daje odgovor, da družinska politika lahko vpliva na rodnost, vendar je njene vplive težko meriti zaradi osebnih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na rodnostne odločitve. V diplomski nalogi je bilo ugotovljeno, da imajo višjo stopnjo rodnosti države, ki imajo bolje zagotovljeno otroško varstvo in kjer je odstotek očetov, ki se vključuje v nego in varstvo otrok, višji.
Ključne besede: Ključni pojmi: rodnost, mladi in starševstvo, družinska politika, otroško varstvo, družinski prejemki, starševsko varstvo
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3152; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (731,78 KB)

18.
Uporaba proheksadion-Ca pri hruškah (Pyrus communis L.) sorte Viljamova
Dušan Popovski, 2009, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v letu 2003 preučevali vpliv rastnega regulatorja proheksadion-Ca (pripravek Regalis®) na parametre rasti in rodnosti hrušk (Pyrus communis L.) sorte Viljamova. V poskus je bilo vključenih 196 dreves, ki so bila razdeljena na šest obravnavanj. Obravnavanja so predstavljala različen čas in odmerek Regalisa. Obravnavanje 1: kontrola – netretirana drevesa; obravnavanje 2: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 2 kg/ha po obiranju; obravnavanje 3: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 4: 2 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 5: 3 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem in po cvetenju + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 6: 3 x 1 kg/ha Regalisa med in po cvetenju. Rezultati kažejo, da se je vpliv Regalisa pokazal kot trend manjšanja bujnosti rasti in preprečevanja odpadanja plodov pri hruški, vendar je njegov vpliv nekonsistenten. Razlog za tak podatek je v izjemno močni suši tekom cele vegetacije ter v močnem pojavu hruševega ožiga (Erwinia amylovora).
Ključne besede: hruška / rast / rodnost / giberelini / proheksadion-Ca /
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2613; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (410,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici