| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'
Gregor Tomše, 2020, magistrsko delo

Opis: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 18.12.2020; Ogledov: 213; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Obdelava tal v pasu pod jablanami (Malus domestica Borkh.) sorte Zlati delišes
Liljana Bastič, 2009, diplomsko delo

Opis: Leta 2000 smo na posestvu UKC Pohorski dvor na pridelovalno raziskovalnem posestvu Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru ugotavljali vpliv petih različnih načinov obdelave tal (košnja, ožiganje, mehanska obdelava, herbicidanje, neobdelana tla - kontrola) na rast in pridelek jablan sorte Zlati delišes. Rezultati so pokazali, da so drevesa, pod katerim smo tla obdelovali mehansko, imela največje povprečno število plodov/drevo (53,3 plodov) in največji povprečni pridelek/drevo (7,3 kg pridelka), kar je za 50 % oz. 42 % več od kontrolnih dreves, kjer tla niso bila obdelana. Po pridelku je sledilo obravnavanje, kjer so bila tla tretirana z ožiganjem in s herbicidi. Poleg kontrolnih dreves je bil najnižji pridelek zabeležen pri obravnavanju, kjer je bila pod jablanami izvajana košnja.
Ključne besede: jablana (M. domestica B.), obdelava tal, rast, rodnost
Objavljeno: 19.11.2019; Ogledov: 454; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (180,83 KB)

3.
PRIMERNOST UPORABE DUŠIKOVIH GNOJIL PRI ČEŠNJI SORTE 'SUMMIT'
Gregor Tomše, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v okviru diplomskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvajali gnojilni poskus na pet let starih češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv odmerka in časa gnojenja z gnojilom KAN na rast in rodnost češenj ter kakovost pridelka. Postavili smo dvofaktorski poskus, kjer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oz. 120 kg N/ha), drugi faktor pa čas gnojenja (spomladi, jeseni). Poskus je zajemal 4 različna obravnavanja; 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno neposredno po cvetenju, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje jeseni, spomladi, neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki in termini gnojenja niso statistično značilno vplivali na noben spremljani parameter rasti, rodnosti in kakovosti plodov, razen na vsebnost suhe snovi v plodovih; večji odmerek (120 kg N/ha) in čas gnojenja spomladi sta povečala vsebnost topne suhe snovi v primerjavi z odmerkom 80 kg N/ha in gnojenjem v jeseni. Opazili smo tudi vpliv časa gnojenja in odmerka dušika na obarvanost plodov; pri uporabi manjšega odmerka dušika je gnojenje spomladi imelo za posledico svetlejše plodove v času obiranja (parameter L*). Potrdili smo tudi pozitivni vpliv manjšega odmerka dušika, dodanega spomladi, na intenzivnejšo rdečo obarvanost plodov (barvni parameter a*). Kljub temu da nismo potrdili statistično značilnih razlik pri parametrih površina preseka debla (cm²) in skupni pridelek (kg/drevo), smo zabeležili trend večje rasti in rodnosti češenj pri uporabi 80 kg N/ha, neodvisno od časa gnojenja.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1109; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (792,28 KB)

4.
Vpliv kakovosti sadik in časa sajenja na pridelek jagod
Samo Savicki, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, rodnost, pridelek, sorte
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 848; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
7.
8.
9.
Vpliv gnojenja z različnimi dušikovimi gnojili na rast in rodnost jablane sorte ´Gala´
Barbara Tomše, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM ugotavljali vpliv gnojenja z različnimi dušikovimi gnojili na rodnost ter kakovost pridelka jablan sorte 'Gala' Schniga. V poskus smo vključili 4 dušikova gnojila, dve mineralnega (Kan, Urea) in dve organskega izvora (Biosol, Plantella Organik). Gnojila smo aplicirali v odmerku 60 kg N/ha in 120 kg N/ha. Drevesa v obravnavanju Kontrola niso bila pognojena. Ugotovili smo, da v danih rastnih pogojih vir (organski ali mineralni) in odmerek dušika nista statistično značilno vplivala na količino pridelka, medtem ko je uporaba gnojil Urea, Biosol in Plantella Organik povečala vsebnost suhe snovi v plodovih, večji odmerek dušika pri gnojilih Kan in Biosol pa je signifikantno odložil zorenje plodov in v času obiranja rezultiral z višjim Streifovim indeksom zrelosti.
Ključne besede: jablana, ´Gala´, dušik, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 1794; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (179,84 KB)

10.
Prednosti in slabosti odlaganja materinstva v kasnejše reproduktivno obdobje
Sandra Kupčič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredinjamo na prednosti in slabosti odlaganja materinstva v kasnejše reproduktivno obdobje. Pričujoče delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu predstavimo rodnost nasploh in dejavnike rodnosti: kateri dejavniki vplivajo na odločitev za materinstvo; kdaj je pravi čas za materinstvo; dejavniki, ki vplivajo na odlaganje materinstva in splošno o tem pojavu v Sloveniji. Opredelimo tudi pojem odgovornega starševstva, katerega pomen v zadnjih letih narašča. V empiričnem delu se osredotočamo na raziskavo. Raziskava je sestavljena iz intervjujev 20 sogovornic iz ptujskega območja. Sogovornice razvrstimo v dve skupini: polovica izmed sogovornic je vstopila v prvo materinstvo pred svojim 25. letom starosti, druga polovica pa po 35. letu. Zanima nas, kaj je vplivalo na njihovo odločitev za rojstvo otroka; katere so prednosti in slabosti odloženega materinstva ter prednosti in slabosti zgodnjega materinstva z vidika njihovih izkušenj; kakšen pomen pripisujejo materinstvu in kako ga doživljajo; katere spremembe jim je prineslo rojstvo otroka; kako usklajujejo družino – delo – gospodinjstvo – prosti čas; kaj jim predstavlja pojem odgovornega starševstva in v kolikšni meri ga uresničujejo same ter kakšen vpliv ima na vzgojo otrok izobrazba. Rezultati raziskave kažejo, da so matere, ki so prvič rodile po 35. letu starosti, večinoma tako želele, saj so pred rojstvom prvega otroka želele biti finančno neodvisne in v dobri partnerski zvezi. Matere, ki so prvič rodile pred 25. letom, pa so po večini želele biti mlade mame. Polovica intervjuvank, ki so prvič rodile pred 25. letom, je zanosila nenačrtovano. Druga polovica je nosečnost načrtovala. V drugi skupini intervjuvank, materinstvo po 35. letu, je nenačrtovano zanosila le ena, ostalih 9 pa je nosečnost načrtovalo. Večini intervjuvank se zdita najpomembnejši skladna partnerska zveza in skupna odločitev za otroka, odgovori obeh skupin pa so si podobni tudi glede na to, kateri pogoji so morali biti izpolnjeni pred odločitvijo za otroka. Intervjuvanke obeh skupin izpostavljajo finančno neodvisnost, dobro partnersko zvezo, rešen stanovanjski problem. K prednostim odloženega materinstva intervjuvanke uvrstijo večjo odgovornost, večjo čustveno stabilnost, zrelost in uživanje mladosti. Med slabosti odloženega materinstva navedejo slabšo fizično pripravljenost in manjšo potrpežljivost. Intervjuvanke, ki so rodile po 35. letu, imajo v primerjavi z drugo skupino intervjuvank višjo izobrazbo. Izpostavijo tudi pozitivne spremembe, ki jih je prineslo rojstvo otrok, npr. večja povezanost med partnerjema. Nekatere intervjuvanke, ki so matere postale pred svojim 25. letom, izpostavijo spremembe v odnosu med partnerjema po rojstvu otrok, tj. negativne spremembe, kot npr. pomankanje časa za partnerja (sprejetje dejstva, da s partnerjem nista več sama). Vse intervjuvanke utemeljijo, kaj jim pomeni odgovorno starševstvo. Izrazijo prepričanje, da je njihovo starševstvo odgovorno, pri čemer se njihovi odgovori razlikujejo. Odgovori druge skupine intervjuvank, matere po 35. letu, so bolj »zreli«. Kot odgovorno starševstvo mlajše intervjuvanke navedejo skrb za otroka, delo z otroki, postavljanje otroka na prvo mesto, zagotavljanje materialnih dobrin. Starejše matere temu dodajajo še zagotavljanje otrokove varnosti, podporo, vzgojo in usmerjanje, učenje vrednot, postavljanje mej.
Ključne besede: materinstvo, odloženo materinstvo, starševstvo, odgovorno starševstvo, rodnost.
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 2182; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (741,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici