| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI ZGODOVINSKI, PRAVNI, RELIGIOZNI TER SOCIOLOŠKI VIDIKI ZAKONSKE ZVEZE IN RAZVEZE
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje nekatere zgodovinske, pravne, religiozne in sociološke vidike zakonske zveze in razveze. V vsakem vidiku sta hkrati vključeni tako zakonska zveza kot razveza. Omenjeni vidiki zajemajo temeljne pojme in spoznanja, vezana na sledeča področja: zgodovinski vidik: pravna zgodovina razvoja zakonske zveze skozi posamezna obdobja, razvoj zakonskega prava od kraljevine SHS vse do Republike Slovenije ter kratka zgodovina razveze starih civilizacij; pravni vidik: pojem in načela zakonskega prava; pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze; namen, oblike, pristojnost in postopek za sklenitev zakonske zveze; neveljavnost zakonske zveze in njene oblike ter pravne posledice zakonske zveze; razveza zakonske zveze; razdelitev razveznih razlogov; določila zakonskih sporov v Republiki Sloveniji, ravni razveznega procesa, svetovalni razgovor in mediacija; religiozni vidik: zakonsko pravo Katoliške cerkve; krščanski zakon in priprava nanj, zakonska privolitev in njene hibe; zakonski zadržki in njihova razdelitev; poveljavljanje zakona; pomen zakonske zveze in družine z vidika Katoliške cerkve za celotno družbo; odnos nekaterih cerkva in religij do razveze; sociološki vidik: poroka in zakon danes, pravice v zakonu, miti v zakonu, razlogi za zakon, institucionalni in medosebni vidik zakona ter njegove klasifikacije; ljudje, ki niso sposobni za zakon; odnosi po poroki z razširjeno družino; smernice za uspešen zakon; pomen in vloga zakonske zveze in razveze nekoč in danes; dogajanje pred in med razvezo pri partnerjih in otrocih. Ob koncu sta hkrati predstavljena tako pravni kot sociološki vidik glede posledic zakonske zveze na družino. Znotraj tega so opisane pravne posledice razveze zakonske zveze tako med obema partnerjema kakor v razmerju staršev do otrok in tudi življenje bivših zakoncev ter otrok po razvezi. Delo je teoretično, s poudarkom na primerjavi navedenih vidikov.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, družina, otrok, roditeljska pravica, RKC, država, slovenska postmoderna družba, zgodovinski, pravni, religiozni in sociološki vidiki zakonske zveze in posledice njenega prenehanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 4069; Prenosov: 676
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
VARSTVO KORISTI OTROK/UKREPI ZA VARSTVO KORISTI OTROK
Saša Podbrežnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Korist otroka je osrednje načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter predloga Družinskega zakonika. Določa, da je potrebno v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist. Ugotovitve prakse in spoznanja teorije kažejo, da so v vseh sestavnih delih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravne praznine in pomanjkljivosti, pa tudi določena neskladnost z novejšimi mednarodnimi akti, zato je potrebno, da se celovito uredi družinskopravna snov v novem predpisu- Družinskem zakoniku. Predlagana pravna ureditev ukrepov države za varstvo koristi otrok temelji na načelu, da so za otrokovo vzgojo in varstvo odgovorni predvsem otrokovi starši in da mora otrok za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odraščati v družinskem okolju. Zato daje poudarek preventivnim ukrepom in milejšim ukrepom, pri katerih otroka ni treba izločiti iz družine. Nova pravna ureditev ureja sistem nujnih ukrepov, začasnih odredb in ukrepov trajnejše narave, ureja enotne pogoje za izrekanje teh ukrepov, takojšnji sodni nadzor utemeljenosti izrečenega ukrepa in nenehno preverjanje, ali je izvajanje ukrepa za varstvo koristi otroka še potrebno. Pomembne novosti se nanašajo na skrbno ločitev pristojnosti sodišča od pristojnosti Centrov za socialno delo, pri izrekanju ukrepov za varstvo koristi otrok ter njihovo medsebojno sodelovanje.
Ključne besede: Otrokove pravice, korist otroka, roditeljska pravica, starševska pravica, Družinski zakonik, pravica otroka do posebnega varstva in skrbi, spoštovanje družinskega življenja, posegi države v družino, ogroženi otrok, ukrepi za varstvo koristi otrok, nujni ukrepi.
Objavljeno: 08.09.2010; Ogledov: 3520; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (881,28 KB)

3.
UREDITEV STIKOV MED STARŠI IN OTROCI Z VIDIKA VAROVANJA OTROKOVIH KORISTI
Maja Damiš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, ki je pred vami, je predstavljena problematika ureditve stikov med starši in otroci z vidika varovanja otrokovih koristi. Delo je sistematično razdeljeno na različna poglavja, izhodišče diplomske naloge pa predstavljajo razmerja med starši in otroci, znotraj katerih je predstavljena roditeljska pravica, izvrševanje in nadzorstvo nad izvrševanjem le-te. Nadalje sledi poglavje, v katerem je predstavljeno določanje stikov med starši in otroci, kjer je natančno prikazano, kdo ima pravico do stikov, določanje stikov s tretjimi osebami in način, kako se ti stiki določajo. Znotraj tega se pojavljajo različne pristojnosti centra za socialno delo in sodišča, predstavljena je razmejitev med njima, kakor tudi njuno sodelovanje, nenazadnje je predstavljeno tudi sodno izvedenstvo pri odločitvah o dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo ter urejanje osebnih stikov. Kot način določanja stikov med starši in otroci, je predstavljena tudi družinska mediacija in primerjalna ureditev družinske mediacije po posameznih evropskih državah. Del poglavja zajema tudi zagovorništvo otroka. Tretje poglavje zajema izvajanje stikov, začasne odredbe in pa izvršitev odločb o osebnih stikih ter izvršitev odločb o prepovedi stikov. Nadalje sledi poglavje o neizvajanju stikov in morebitne sankcije zaradi neizvajanja stikov. V petem poglavju so razdelani ukrepi za varovanje koristi otrok v družinskih postopkih po slovenskem in angleškem pravu. Nenazadnje so predstavljene nekatere konvencije, ki urejajo predmetno zadevo. Delo zavzema družinskopravno ureditev, pomeni, da so uporabljeni predvsem zakoni s področja družinskega varstva, prav tako pa tudi konvencije, ki ščitijo pravice in koristi otroka. Seveda so skozi celotno diplomsko nalogo poleg teorije predstavljeni tudi različni primeri iz sodne prakse.
Ključne besede: otrok, otrokova korist, otrokovo mnenje, stiki, družina, roditelji, roditeljska pravica
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 7654; Prenosov: 858
.pdf Celotno besedilo (1010,56 KB)

4.
PRAVICA OTROKA DO SVOBODE VESTI
Monika Pevec Forštner, 2010, diplomsko delo

Opis: Prvi zametki razvoja pravice otroka do svobode vesti segajo od sužnjelastniške grške in rimske patrie potestas, preko različnih pravnih dokumentov, ki so svobodo vesti prepovedale ali omejevale do novejših teorij prežetih s humanizmom, ki so začele svobodo vesti tolerirati in kasneje dovoljevati kot primarno osebno človekovo pravico. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni pojmi: »otrok«, »pravica«, »svoboda«, »svoboščina« in »vest«. V 17. stoletju naj bi bili »otroci« še pod popolno jurisdikcijo staršev. Kasneje je viden postopen prehod pravic s staršev na otroka. Danes je »otrok« v t.i. »svobodni moderni družbi« nosilec pravice do svobode vesti, mišljenja in vere. Beseda »otrok« ni vedno vezana na starost otroka (18 let), ampak v posamičnih določbah tudi na njegovo poslovno sposobnost, telesno in duševno zdravje, kar je v pravni korelaciji z roditeljsko pravico. »Pravice« so regulatorji razmerij med odvisnimi družbenimi subjekti neenake družbene moči. Gre za dominacijo močnejšega nad šibkejšim - otrokom, pri kateri se vzpostavljajo kompromisne meje in možnosti konfliktov. Pravica do svobode vesti je izrazito naravna pravica, ki je skupna vsem ljudem, splošna, temeljna, nepremoženjska, osebna (osebnostna), civilno pravna, neodtujljiva (neprenosljiva), spremenljiva in večrazsežnostna. Dolgo časa se je »svoboda vesti« navezovala le na verske opredelitve, v novejšem času pa je dobila posveten pomen. Gre za duševen proces — metafizična in etična vprašanja, ki se odmikajo pravniški kategorizaciji. Ta vprašanja so obravnavali mnogi primeri Evropskega sodišča za človekove pravice: Kokkinakis: Grčija (1993), Buscarini: San Marino (1999), Campbell: Cossans (1982), Arrowsmith: Anglija (1978). Pravica do svobode vesti se povezuje z večimi človekovimi pravicami, kot so; pravica do svobodnega izražanja (verbalno izražanje, izražanje v pisni obliki, oblačenje, izkazovanje ljubezenskih čustev, osebna imena otrok). To izražanje je pri otrocih lahko sporno predvsem v šoli. Gre za izražanje otrok ter izražanje javnih institucij. Pravica do družinskega življenja in zasebnosti, ki se pojavlja v razmerju »otrok — šola« ter »otrok-starši« v povezavi popolnim izvrševanjem roditeljske pravice in s tem varovanja otrokovih koristi. Pravica do izobraževanja, ter v zvezi s tem prepoved indoktrinacije države oziroma šol. Pravica do zbiranja in združevanja v šolskih prostorih ali zunaj pouka. Pravo ureja razmerja med posameznikom in državo ter med posamezniki kot nosilci pravic in obveznosti. Pri tem sta pomembna otrokov položaj v družini, pooblastila oziroma pravice staršev (izvrševanje roditeljske pravice), ter položaj otroka v razmerju do države (šolstvo, zdravstvo, centri za socialno delo, vzgojni zavodi). »Družina« je najožja življenjska skupnost, kjer imajo starši pravico, da zagotovijo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, v skladu s svojim prepričanjem in otrokovo starostjo in zrelostjo, ter njihovo, t.j. otrokovo svobodo vesti, z versko in drugo opredelitvijo ali prepričanjem, tako, da otrokom pojasnjujejo ali svetujejo. Imajo tudi pravico, da država na področjih, ki so v njeni pristojnosti, spoštuje njihove predstave o vzgoji in pouku. Poseganje države v to zasebno sfero svobode vesti je omejeno, oziroma se lahko omeji samo pod zakonsko določenimi pogoji. Država ima dolžnost zagotoviti, da se v šolah ne dogaja indoktrinacija. Država je dolžna, da religiozna in filozofska prepričanja staršev spoštuje v celotnem šolskem izobraževalnem programu, kar pomeni, da jih priznava, upošteva in vzame v obzir. Možni so različni konflikti , kolizije med državo, šolo in starši. Vsebinska razlika med razmerjem starši (kot zastopniki otroka) in državo, ter v razmerju staršev do otroka, je razvidna tudi iz 41. člena Ustave RS. Prvi del te določbe je namenjen varovanju starševskih pravic pred neupravičenim vmešavanjem države in tretjih oseb in določa, da imajo starši pravico, da v skladu s svoj
Ključne besede: človekova pravica, otrokova pravica, svoboda vesti, svoboščina, pravica do svobodnega izražanja, največja otrokova korist, roditeljska pravica, kolizija - konflikt med interesi, religiozno in filozofsko prepričanje, indoktrinacija, edukacija, primarno pravno varstvo otroka, laična država
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 4196; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
OTROK KOT BOLNIK IN NJEGOVE PRAVICE
Lucija Leskovar, 2011, diplomsko delo

Opis: Otrokom pripadajo temeljne človekove pravice in svoboščine, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo. Te so opredeljene v številnih mednarodnopravnih aktih, med katerimi sem najpomembnejše v svojem diplomskem delu tudi omenila. Otrokom pripada posebno varstvo in skrb, zato jim pripadajo tudi posebne pravice, opredeljene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic in v drugih aktih. V diplomskem delu so omenjeni tudi Ustava RS, zakoni, ki dajejo otroku kot bolniku določene pravice in relevantni predpisi s področja zdravstva. Za boljše razumevanje področja otrokovih pravic je potrebno najprej opredeliti pojem otroka, razložiti njegov prehod od objekta pravic k subjektu, ter opisati njegove pravice. Ne moremo mimo roditeljske pravice, zastopanja na splošno in posebej zastopanje otroka na področju zdravstva. V diplomski nalogi bom med drugim predstavila pravne akte, ki urejajo pravice, ki jih ima otrok kot bolnik. Osredotočila se bom samo na tisti del, ki je zanje pomemben in ne toliko na akte kot celoto. Podrobneje bom predstavila pravice otrok v bolnišnici kot izhajajo iz tako imenovane »Magne Charte« za pravice otrok v bolnišnici. Posebej so poudarjene pravica do prisotnosti staršev in do sobivanja staršev v bolnišnici, pojasnilna dolžnost in pravica do soudeležbe pri odločitvah. Predstavila bom tudi organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami otrok, ki jih imajo kot bolniki in nazadnje še kot zanimivost, kako se uresničujejo pravice otrok, ki jih imajo v bolnišnici, v svetu in Evropi na podlagi raziskav, ki so bile predstavljene na spletni strani EACH.
Ključne besede: Človekove pravice, otrokove pravice, roditeljska pravica, zdravljenje otroka, pojasnilna dolžnost, pravica do soudeležbe pri odločitvah, pravice, ki jih ima otrok kot bolnik
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2700; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

6.
ODGOVORNOST STARŠEV ZA OTROKE
Anita Križan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravno ureditev odgovornosti staršev za otroke, predvsem z vidika odgovornosti za škodna ravnanja mladoletnih oseb po Obligacijskem zakoniku in pa sodno prakso v zvezi s to tematiko. Odgovornost staršev za otroke izhaja iz roditeljske pravice. Poleg skrbi za zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin, so starši dolžni skrbeti tudi za otrokov skladen razvoj, za ustrezno vzgojo, nadzor, prav tako pod zakonsko določenimi pogoji odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči mladoletnik. Odgovornost mladoletnika oziroma posledično odgovornost staršev se razlikuje glede na starostna obdobja mladoletnika. Prav tako so poleg starosti pri presoji odgovornosti v posameznem primeru pomembne osebnostne lastnosti mladoletnika, kot so zrelost, poslušnost, ipd. Odškodninska odgovornost se navezuje na deliktno sposobnost mladoletnika. Odgovornost staršev načeloma traja do polnoletnosti otroka. Starši odgovarjajo za ravnanje otrok, starih do sedem let, ne glede na svojo krivdo. Starši ne odgovarjajo, če je škoda nastala, medtem ko je bil otrok zaupan drugemu in je ta zanjo odgovoren (torej ni vršil ustreznega nadzora), odgovarjajo pa za škodo, katero povzroči drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil sedem let, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde. Če je poleg staršev za škodo odgovoren tudi otrok, odgovarjajo solidarno. Starši prav tako odgovarjajo v primeru slabe vzgoje, zgledov in slabih navad, ki so jih prenesli na svojega otroka in zaradi katerih je prišlo do povzročitve škode, lahko pa odgovarjajo tudi iz naslova načela pravičnosti.
Ključne besede: roditeljska pravica, odgovornost staršev, odgovornost mladoletnika, solidarna odgovornost, nadzorstvena dolžnost, posebna odgovornost staršev, odgovornost iz pravičnosti
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1700; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
ODVZEM RODITELJSKE PRAVICE
Urška Glažar, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhajajoč iz mednarodnih in notranjih predpisov uživa družina kot najpomembnejša družbena skupina posebno varstvo. Znotraj družine se prav posebna pozornost namenja otrokom, ki zaradi svoje duševne in telesne nerazvitosti sami ne morejo uveljavljati svojih interesov in v njihovem imenu to počnejo starši. Pravica staršev, da skrbijo za otrokovo vzgojo, razvoj, zdravje, šolanje, se imenuje roditeljska pravica. Tej pravici se starši ne morejo odpovedati, lahko pa jim je odvzeta iz razlogov, ki jih določa zakon. O zadevah glede odvzema roditeljske pravice odloča sodišče v nepravdnem postopku. Postopek za odvzem roditeljske pravice se lahko začne na predlog enega izmed staršev, pristojnega centra za socialno delo, otroka starega nad 15 let, ki je sposoben razumeti posledice svojega dejanja ali na predlog državnega tožilca. Roditeljska pravica se staršu/staršema lahko vrne, če odpade razlog zaradi katerega je bila odvzeta, razen če je bil otrok v času odvzema roditeljske pravice posvojen. V Sloveniji imajo največje pristojnosti v zvezi z varovanjem otrokovih koristi centri za socialno delo, ki so ponavadi tudi najprej obveščeni o morebitnih težavah in stiskah otrok. Prav tako so centri za socialno delo tisti, ki v postopkih največkrat nastopajo kot branilci otrok, velikokrat tudi sami odločajo o ukrepih za zavarovanje otrokovih pravic, končno pa izvajajo tudi nadzor nad ukrepi, ki so določeni s sodnimi ali upravnimi odločbami.
Ključne besede: družina, otrok, roditeljska pravica, odvzem roditeljske pravice, nepravdni postopek, center za socialno delo
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 3095; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (262,54 KB)

8.
PRIDOBITEV, OMEJITEV IN IZGUBA POSLOVNE SPOSOBNOSTI
Tomaž Vajnhandl, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je bila napisana z željo, da bi se slovenska zakonodaja na področju instituta poslovne sposobnosti posodobila. V diplomski nalogi sem opisal postopek normalne pridobitve poslovne sposobnosti in vse izjeme. S primerjalno pravno metodo sem razložil, kako poteka pridobitev poslovne sposobnosti drugod po svetu. Opisal sem postopek odvzema delne poslovne sposobnosti, kot tudi postopek odvzema popolne poslovne sposobnosti. Prav tako sem razložil postopek ponovne pridobitve, tako delne, kot popolne poslovne sposobnosti. Posvetil sem se še postopku podaljšanja roditeljske pravice, ki je zelo podoben institut kot odvzem poslovne sposobnosti. Pri osebah, ki še niso dosegle starosti 18. let in niso same zmožne skrbeti zase oziroma za svoje pravice, se celo pogosteje uporablja, kot institut odvzema poslovne sposobnosti. Pri institutu poslovne sposobnosti sem v diplomski nalogi za slovenski pravni red predlagal podobne rešitve kot jih je našlo avstrijsko pravo, torej predvsem znižanje starostne meje za pridobitev delne poslovne sposobnosti in spregled manjših pravnih poslov, ki jih sklepajo osebe z delno poslovno sposobnostjo, spet po vzoru avstrijskega pravnega reda. Velik del diplomske naloge sem namenil centru za socialno delo, ki ima v postopku odvzema poslovne sposobnosti veliko vlogo. Po mojem mnenju je njegova vloga prevelika. Center za socialno delo lahko namreč predlaga začetek postopka, je v postopku stranka in na koncu postopka tudi postavi skrbnika. Temu skrbniku določi pravice in dolžnosti. Sodišče le okvirno določi pravice skrbnika. Center za socialno delo nato v popolnosti nadzoruje delo skrbnika. V diplomski nalogi sem omenil tudi nekaj drugih institutov, pri katerih ima center za socialno delo preveliko vlogo (npr. rejništvo in posvojitve). Prišel sem do ugotovitve, da do postopka odvzema poslovne sposobnosti ne prihaja tako pogosto, kot bi moralo, velik vzrok za to so predvsem stroški postopka, ki jih nosi predlagatelj, zaradi česar pogosto niti sodišče, niti javni tožilec, niti center za socialno delo ne predlaga postopka, ko bi ga po uradni dolžnosti moral. V diplomski nalogi sem prišel tudi do sklepa, da lahko v prihodnosti, po vzgledu drugih držav (predvsem Nemčije in Švedske), pričakujemo vedno manjšo uporabo postopka odvzema poslovne sposobnosti. V Družinskem zakoniku je bil predlog, da sodišče ne bi več začelo postopka odvzema poslovne sposobnosti, ko bi zaznalo, da ga oseba potrebuje, temveč bi takšno osebo le postavili pod skrbništvo. Ugotovil sem tudi, da se bo v prihodnosti delo centra za socialno delo na tem področju krčilo. Do takšne ugotovitve sem prišel zaradi določb Družinskega zakonika. Po njem sodišče sploh ne bi začelo postopka za odvzem poslovne sposobnosti osebi, ki ni zmožna sama skrbeti za svoje pravice, temveč bi takšni osebi le določilo skrbnika. Prav tako bi Družinski zakonik omejil še določene druge pravice centra za socialno delo, ki so opisane v samem diplomskem delu.
Ključne besede: Pravna sposobnost, fizična oseba, pridobitev delne poslovne sposobnosti, pridobitev popolne poslovne sposobnosti, roditeljska pravica, podaljšanje roditeljske pravice, odvzem delne poslovne sposobnosti, odvzem popolne poslovne sposobnosti, ponovna pridobitev poslovne sposobnosti, center za socialno delo, stroški, prevelika vloga centra za socialno delo, avstrijski sistem poslovne sposobnosti
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1925; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (681,31 KB)

9.
PRAVNO VARSTVO PREMOŽENJA MLADOLETNIH OTROK
Vesna Lukić, 2016, magistrsko delo

Opis: Otrokom je namenjeno posebno varstvo, saj so najšibkejša družbena skupina. Povsod po svetu so v ospredju največje koristi otrok, ki jih posamezne države z nacionalno zakonodajo v skladu z mednarodnimi pravili ustrezno varujejo, a kljub temu prihaja do zlorab otrokove osebnosti in pravic, oziroma njihovi interesi niso zadostno zaščiteni. Pravica do premoženja je le ena izmed pravic otroka, ki je prav tako pomembna. S tem, ko se skuša zaščititi interese in koristi otrok, se v določeni meri krši oziroma poseže v pravice staršev na drugi strani in ravno ločnica med tema je ključnega pomena. Za premoženje otrok skrbijo starši, a je to premoženje vseeno potrebno ustrezno zavarovati s strani državnih organov (sodišč in centra za socialno delo) z ustreznimi instituti. Tu se pa postavlja vprašanje, ali so te možnosti resnično učinkovite tudi v praksi, kajti potrebno je zavarovati premoženje otrok in hkrati poskrbeti, da so zadovoljene njihove potrebe. Tudi mladoletniki sklepajo pravne posle, a je veljavnost le-teh vezana na določene predpisane pogoje. Za določene posle je poleg splošnih predpostavk za veljavnost pravnih poslov potrebno, da dajo starši ali zakoniti zastopniki predhodno soglasje k sklepanju poslov, ali pa da jih starši naknadno odobrijo. Za pomembnejše pravne posle je potrebno še soglasje centra za socialno delo, zlasti kadar gre za odsvojitev ali obremenitev premoženja otrok. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kateri posli so to, temveč je to potrebno izluščiti iz sodne prakse, pri čemer se postavlja vprašanje, ali je le ta enotna. Po mnenju mnogih kritikov sta praksa sodišč in praksa centrov za socialno delo neenotni. Pomembna je analiza, koliko centri za socialno delo in sodišča dejansko upoštevajo okoliščine določenega primera, ko gre za odsvojitev in obremenitev premoženja oziroma sklepanja pravnih poslov na sploh in če preverjajo resničnost trditev staršev oziroma zakonitih zastopnikov v sodnih in upravnih postopkih in ali pri tem upoštevajo interese otrok. Ugotovitve kažejo, da odločajo o koristih otrok različni organi v različnih postopkih, toda ali je takšna ureditev smiselna oziroma ali koristi otrokom ter ali so pravice otrok s takšno ureditvijo zadostno zavarovane. V nalogi bodo med ostalim predstavljeni kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic in zagovornik otrok kot tudi drugi instituti, njihov pomen oziroma vpliv na dodatno varstvo premoženjskih koristi otrok. V nalogi bodo predstavljene predvsem pomanjkljivosti veljavne pravne ureditve, predlagane spremembe in možne rešitve, za katere menim, da bi bile ustrezne.
Ključne besede: otrok, otrokova korist, otrokove pravice, roditeljska pravica, ukrepi države za varovanje koristi otrok, premoženje otroka, sodno varstvo, upravni postopek, pravni posel, kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic, zagovornik.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 772; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
PRIVOLITEV OTROKA K POSVOJITVI
Jelka Lorber, 2016, diplomsko delo

Opis: Posvojitev je pravni akt, ki ima za udeležence trajne posledice, in je ni možno razvezati. Posvojitev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v četrtem delu in izhaja iz ustavne določbe o pravicah otrok. Postopek posvojitve se ureja po pravilih splošnega upravnega postopka, ki ga izvajajo centri za socialno delo. Posvoji se lahko samo otrok, ki je mlajši od 18 leta, če pred tem ne pridobi poslovne sposobnosti. Otrok, ki je starejši od 10 let, mora k posvojitvi podati svoje soglasje. Če v postopku niso izpolnjeni vsi pogoji, je posvojitev neveljavna, neizpolnjeni pogoji pa so razlogi za razveljavitev, ki učinkujejo ex nunc. Diplomska naloga je sestavljena tako, da uvodu v prvem poglavju sledi predstavitev pojma otroka in roditeljske pravice v drugem poglavju. V tretjem poglavju je razložen institut posvojitve, predstavljeni so pogoji za nastanek in razveljavitev. Predstavljeni so tudi najpomembnejši mednarodni in nacionalni pravni viri, ki urejajo to področje. V četrtem poglavju je preučena pravdna in poslovna sposobnost otrok, ki sodelujejo v postopkih, otrokova največja korist in pravica otrok, da svobodno izrazijo svoje mnenje. Nadalje so obravnavani pogoji za posvojitev v Veliki Britaniji, kakor tudi podatki o starosti otrok ob posvojitvi. V petem poglavju je podan intervju s Centra za socialno delo Pesnica. Tako mednarodni kot tudi domači zakonodajalci skušajo v zakonskih določbah doseči čim večjo vključevanje otrok v postopke, kjer se odloča o njih samih. Najpomembnejša je na tem področju je Konvencija o otrokovih pravicah, katere podpisnica je tudi Slovenija. Da se lahko otrok odloči tako, da bo njemu v največjo korist, mu mora država nuditi potrebno pomoč. Predstavljeni so pravni mehanizmi in ukrepi, ki jih država zagotavlja otrokom v pravnem prometu in družbi, ter pomen otrokove starosti pri njegovem vključevanju v procese odločanja.
Ključne besede: otrok, roditeljska pravica, otrokova korist, otrokovo mnenje, posvojitev, otroku prijazno pravosodje.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 424; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici