| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Rekonstrukcija vakuumskega prijemala za upogibanje omega profilov v robotski celici
Nejc Žalman, 2021, magistrsko delo

Opis: Obrabljenost vakuumskega prijemala za upogibanje omega profilov in posledično zmanjšana efektivnost robotske celice sta bila glavna razloga za idejno rešitev in zamenjavo novega prijemala. V magistrskem delu je v začetku tako predstavljena tematika manipulacije z robotom ter z njim povezanih prijemal, ki so za delovanje robota ključnega pomena. Idejno zasnovo novega prijemala smo preverili s pomočjo programa RobotStudio ter se na podlagi simulacije odločili za njegovo izdelavo. Vakuumsko prijemalo smo izdelali na podlagi pripravljene tehnične dokumentacije, ki smo ji dodali še izris pnevmatske sheme prijemala. Z izdelavo prijemala ter njegovo vpeljavo v delovni proces smo zadovoljili potrebe robotske celice in njenega sinhroniziranega upogibanja.
Ključne besede: industrijski roboti, robotska celica, robotska prijemala, vakuumsko prijemalo, upogibanje
Objavljeno: 06.04.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (5,63 MB)

2.
Nastavitev položaja in prepoznava lege pečice v navidezni robotski celici
Janez Gotlih, Timi Karner, Tadej Rojko, Stašo Frlež, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: roboti, avtomati, pečice
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
Izdelava pogovornega robota z rekurentno nevronsko mrežo LSTM
Tomaž Piko, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v prvem delu najprej predstavljeni pogovorni roboti in njihovi tipi, nato rekurentne nevronske mreže ter delovanje različnih celic, ki jih pri njih najpogosteje srečujemo. V drugem delu pa je prikazan primer implementacije in učenja rekurentne nevronske mreže LSTM (Long Short-Term Memory) ter izdelava mobilne aplikacije, v kateri lahko pisno komuniciramo z izdelano mrežo oziroma našim pogovornim robotom v slovenskem ali angleškem jeziku.
Ključne besede: pogovorni roboti, rekurentne nevronske mreže, celica LSTM, obdelava naravnih jezikov
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 81; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
Umetna inteligenca v medicini
Nina Vrban, 2020, magistrsko delo

Opis: Umetna inteligenca ni novi izum, nastajala je dolgo skozi zgodovino. O njej še nismo enotno opredeljeni, zato jo največkrat delimo med ozko in splošno umetno inteligenco. Tako kot na druga območja, si je umetna inteligenca utrla pot tudi v medicino. Zaradi svoje uporabnosti bolnikom omogoča hitrejše, učinkoviteje in cenejše zdravljenje.
Ključne besede: umetna inteligenca, medicina, roboti, sobivanje
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 270; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
6.
Izobraževalni roboti kot orodje pri poučevanju programiranja za začetnike
Lučka Višnar, 2020, magistrsko delo

Opis: Poučevanje programiranja je pomembno in hkrati zahtevno tako za učitelja kot za učenca. Mnogim posameznikom lahko učenje zaradi značilnosti programiranja predstavlja težavo. Z uporabo izobraževalnih robotov se omogoči grajenje konceptov s področja znanosti in tehnologije, kar se interpretira skozi inženiring ter temelji na matematiki. V tem magistrskem delu se bomo osredotočili na raziskovanje različnih robotov, ki so primerni za uporabo v izobraževanju. V prvem delu bomo prikazali robote in njihov namen uporabe skozi čas, nato bomo predstavili pomen vključevanja robotov v šole ter to podkrepili s koncepti konstruktivizma in konstrukcionizma. Cilj naloge je raziskati izobraževalne robote in poiskati konkretne rešitve, kako le-te vključiti v poučevanje začetnikov v programiranju.
Ključne besede: Izobraževalni roboti, poučevanje programiranja, konstruktivizem, konstrukcionizem.
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 102; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

7.
8.
Koncept algoritmov za učenje gibanja robotov in za kolaborativno delo robota in človeka
Janez Gotlih, Timi Karner, Tadej Rojko, Stašo Frlež, Karl Gotlih, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: avtomatska kontrola, inteligentni sistemi, roboti
Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 366; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (956,91 KB)

9.
Pogovorni roboti in njihovo načrtovanje
Domen Jesenovec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek načrtovanja in izdelava preprostega pogovornega robota za spletno pogovorno platformo Discord. V prvem delu so preučeni pogovorni roboti ter različni tipi, nato sledi opis večjih platform, ki podpirajo razvoj pogovornih robotov in primeri uporabe v praksi. V zaključku pa je kratek opis postopka načrtovanja in izdelave pogovornega robota.
Ključne besede: Pogovorni roboti, Turingov test, načrtovanje pogovornih robotov, izdelava pogovornega robota
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 252; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

10.
Izvedba robotiziranega varjenja z robotom kuka krc1 in varilnim aparatom welbee inverter p500l
Jure Prnaver, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bila povezava varilne naprave z robotom in izvedba varjenja. Pri tem sem si pomagal s pomočjo priročnikov obeh naprav. Pri robotskem delu sem se moral seznaniti s posebnimi funkcijami, ki omogočajo nastavitve parametrov za začetek in konec varjenja. Poleg tega sem moral uporabiti tudi funkcijo za proženje digitalnega izhoda 183, da lahko začne varilna naprava delovati. Za varjenje sem napisal enostaven program, ki poleg vključenih prej omenjenih funkcij vključuje tudi točkovne gibe za premik robota do mesta varjenja in na koncu stran od njega. Kot varnostno funkcijo sem uporabil senzor sile, ki ob trku ustavi robota. Kot dodatek sem moral narediti unikatno držalo za varilno pištolo. 3D model tega sem ustvaril v programu SolidWorks, tehniško risbo pa sem poslal v laboratorij, kjer so ga izdelali. Pri varilni napravi sem najprej moral poskrbeti za povezavo za zagon varilne naprave z uporabljenim ukazom v konzoli. Ta poteka od digitalnega izhoda 183 na robotskem krmilniku do priključkov pet in devet v varilni napravi. Po uspešni povezavi je bilo potrebno izklopiti ročni vklop varjenja na gorilniku in vklopiti možnost eksternega vklopa preko zunanjega vhoda. To sem storil z uporabo funkcije F 29, katere vrednost sem nastavil na štiri. To pomeni, da v primeru nastavitve pozitivnega stanja digitalnega izhoda 183 začne varilna naprava delovati. Zadnje malenkosti pred varjenjem so bile odprtje in preverjanje plina, nastavitev toka, napetosti in povezave ozemljitvenega kabla.
Ključne besede: industrijski roboti, varjenje, senzor sile, KUKA, Welbee P500L
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 353; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici