| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 150
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpeljava kolaborativnih robotov za aplikacije industrijskega varjenja
Dejvid Gal, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je raziskati funkcionalnosti in zmožnosti ter morebitne zakonske omejitve treh robotskih rok (Universal Robots UR10e, Fanuc CRX 10iA/L in Fanuc ARC Mate 100iD) in podati končno poročilo glede specifikacij vseh treh robotov na osnovi izvajanja vnaprej določenih gibov. Glavni kriteriji ocenjevanja robotskih rok so hitrost, natančnost, ponovljivost, zanesljivost, kvaliteta gibov in prilagajanja, navsezadnje pa tudi tehnični in varnostni predpisi tako doma kot tudi v tujini. Na koncu diplomske naloge je podano poročilo, kjer smo se na podlagi vnaprej določenih zahtev opredelili za najprimernejšo robotsko roko. Izdelali smo tudi cenovno analizo delovne ure robota in delavca.
Ključne besede: Kolaborativni robot, robotska roka, programiranje, varjenje
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 11; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

2.
Avtomatizacija razlaganja polizdelkov na liniji pomivalnih strojev z robotom kuka kr 210-2
Jakob Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je opisana nadgradnja linije za pobiranje polizdelkov iz stiskalnice s pomočjo robota. Izdelana je bila robotska celica z namenom avtomatizacije razlaganja na transportni sistem. Na kratko so opisane komponente, ki jih zajema robotska celica. Za avtomatizacijo smo uporabili Siemensov krmilnik družine S7-1500 in robota KUKA KR 210-2. Predstavljen je tudi program TIA PORTAL, ki je namenjen za programiranje krmilnikov, in Orange Edit, namenjen za pisanje in oblikovanje programa robota. Na koncu pa sta prikazana postopek testiranja in delovanje robotske celice v Gorenju.
Ključne besede: KUKA, TIA PORTAL, Siemens, robot
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 4; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

3.
Robotska manipulacija objektov v prostoru z uporabo 2D strojnega vida
Klemen Zaponšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja uporabo strojnega vida v avtomatiziranih robotskih procesih. S pomočjo tega imajo roboti možnost vizualnega zaznavanja objektov, simbolov, karakterjev, barv in to delo lahko opravljajo hitro in neizčrpno. Tako lahko roboti samodejno in dinamično manipulirajo z objekti, s katerimi so predhodno manipulirali po točno določenem zaporedju in trajektorijah. Cilj naloge je izdelava preprostega in prilagodljivega sistema 2D stojnega vida, ki robotu s preprosto primi in spusti aplikacijo, pošilja informacije o zaznanem objektu, preko katerih nato robot prosto ležeč objekt v prostoru zgrabi in ga loči v predviden zalogovnik. Pri nalogi sta bila uporabljena kolaborativna robota podjetja Universal robot z oznako UR3 in UR5. Za namen zajema in obdelave slike ter komunikacije z robotskima sistemoma pa je bil uporabljen programski paket LabVIEW z Vision Assistant in Vision Acquisition dodatkom. Uporabljeni sta še industrijski kameri podjetja Basler različnih dimenzij. Od tega je bila večja kamera vpeta fiksno v prostoru, manjša pa na vrhu robotske roke. Za primerjavo se je uporabila tudi enostavna USB endoskopska kamera, ki je bila zaradi majhnih dimenzij prav tako pritrjena na vrhu robotske roke. V tem se boste seznanili z navodili za izdelavo robotske aplikacije s strojnim vidom v programskem paketu LabVIEW.
Ključne besede: Strojni vid, robotski sistemi, kolaborativni robot, detekcija orientacije, LabVIEW, industrijska kamera
Objavljeno: 04.10.2021; Ogledov: 50; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

4.
Razvoj algoritma za avtonomno vožnjo robota v ros/gazebo okolju
Gregor Popič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga povzema snovanje algoritmov za avtonomno vožnjo robota v različnih simulacijskih okoljih. Pri tem so uporabljeni različni senzorji, kot so LiDAR, IMU in inkrementalni ter absolutni dajalniki za odometrijo. Algoritem je zapisan v C++ programskem jeziku, ki je namenjen meta robotskemu operacijskemu sistemu ROS. Ob tem je uporabljeno simulacijsko okolje Gazebo, ki služi kot pripomoček, za naključno generiranje testnih okolij, ki so bila tudi del tekmovanja Field Robot Event 2021. To je sestavljeno iz več nalog, kjer prva predstavlja avtonomno vožnjo robotov po ukrivljenih vrstah, na koncu katerih je potrebno zaviti v naslednjo vrsto. Drugo nalogo pa sestavljajo ravne vrst, deloma nepopolne vrste, kjer mora robot prevoziti le določene vrste, po v naprej določenem zaporedju. Razvita algoritma sta bila testirana v simulacijskem okolju in ovrednotena v primerjavi z drugimi podobnimi rešitvami na tekmovanju poljskih robotov Field Robot Event 2021.
Ključne besede: FarmBeast, Field Robot Event, avtonomna vožnja, ROS, Gazebo
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

5.
Izdelava robotske aplikacije za točenje s prepoznavanjem gest
Vid Černec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje povezavo senzorja gibanja, računalnika in kolaborativnega robota UR3. Diplomsko delo zajema nastanek aplikacije, ki od uporabnika zahteva, da pokaže gib roke oz. gesto, ki v našem primeru nadomesti klasično vhodno napravo. Pri prepoznavanju premikov rok uporabnika se uporablja senzor Microsoft Kinect. V kolikor se prebrana gesta najde v naboru shranjenih, se podatki pošljejo naprej. To pomeni, da sledi posredovanje informacij računalniku, ki deluje kakor vmesnik med senzorjem in aktuatorjem. Ob uspešni prepoznavi podatki gredo naprej do kolaborativnega robota. Le-ta se v odvisnosti od prejete geste ustrezno odzove.
Ključne besede: Aplikacija, kinect, URL3 robot, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 266; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Posluževanje stroja za globoko vrtanje ojnic z robotom ABB IRB 6620
Primož Jelenko, 2020, diplomsko delo

Opis: Dandanes je v panogi avtomobilske industrije zaradi velike konkurenčnosti med podjetji potrebna visoka stopnja avtomatizacije izdelave komponent za le-to. Tukaj tako nastopijo avtomatizirane linije z raznimi posebno zasnovanimi CNC obdelovalnimi stroji, katerih se zaradi velike obremenitve in hitrosti izdelave poslužujejo industrijski roboti, zajeti znotraj robotske celice. Tako bomo v tem diplomskem delu predstavili sestavo in delovanje posluževanja CNC obdelovalnega stroja za globoko vrtanje ojnic tovornjakov s pomočjo industrijskega robota. Predstavili bomo industrijskega robota in njegov krmilnik ter programsko okolje za programiranje, CNC obdelovalni stroj in celotno celico, komunikacijo, programiranje in varnostno konfiguracijo robota. Poudarek bo namenjen programiranju samega robota.
Ključne besede: avtomatizacija, robot ABB, celica, PLK, ojnica, vrtanje
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

7.
Določanje lege objektov s strojnim vidom za robotsko manipulacijo v namenski aplikaciji
Žan Rotovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je s pomočjo industrijske kamere najprej določiti orientacijo in nato pozicijo določenega objekta ter ta podatka uporabiti v aplikaciji z dvema kolaborativnima robotoma. Prednost kolaborativnih robotov je v tem, da omogočajo sodelovanje s človekom in je zato njihova uporaba v industriji v porastu. V kombinaciji s strojnim vidom oziroma z industrijsko kamero je sistem mogoče nadgraditi na precej visoko stopnjo avtonomnosti, kar pa je želja in cilj večine uspešnih podjetij v svetu. V diplomski nalogi je predstavljeno programiranje robotov in industrijske kamere, povezava in vzpostavitev komunikacije med komponentami ter simulacija sistema v računalniškem programu.
Ključne besede: robotizacija, kolaborativni robot, strojni vid
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

8.
Izdelava škropilnega sistema za kmetijskega robota FarmBeast
Miha Kajbič, 2020, diplomsko delo

Opis: Razvoj škropilnih sistemov v sodobnem kmetijstvu se vse bolj usmerja v uporabo senzorskih in mehatronskih sistemov za zmanjšanje količine nanosa fito-farmacevtskih sredstev. Diplomska naloga tako prikazuje snovanje in izdelavo škropilnega sistema namenjenega namestitvi na kmetijskega robota FarmBeast. Škropilni sistem omogoča nanos kemijskih pripravkov v dveh pozicijah in prilagajanje oddaljenosti škropilnih šob od objekta škropljenja. S tem dosežemo veliko stopnjo prilagodljivosti. Vse potrebne informacije o poziciji objekta škropljenja pridobimo iz merilnih sistemov nameščenih na robotu. Robot s škropilnim sistemom komunicira preko robotskega operacijskega sistema. V diplomskem delu so predstavljeni tudi preračuni elementov, ki so potrebni za ustrezno izvedbo celotnega sistema.
Ključne besede: Škropilni sistem, robot FarmBeast, škropilne šobe, robotski operacijski sistem
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 174; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

9.
Mobilni robot za lokalizacijo in kartiranje prostora z uporabo senzorja za razdaljo
Matic Rašl, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izdelali konstrukcijo, elektronske komponente in programsko opremo mobilnega robota za izvajanje algoritma SLAM. Izdelali smo namizno aplikacijo, ki je zadolžena za komunikacijo z robotom ter njegovo upravljanje. Opisali smo delovanje algoritma SLAM za kartiranje prostora ter med seboj primerjali rezultate kartiranja pri uporabi različnih nastavitev. Najboljši rezultati so ohranili obliko prostora ter njegove dimenzije z natančnostjo do 2 %.
Ključne besede: mobilni robot, senzor za razdaljo, kartiranje, lokalizacija, SLAM
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

10.
Vzpostavitev zanesljive komunikacije med Fanuc robotom in Beckhoff krmilnikom
Robert Plevčak, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu se bomo posvetil vzpostavitvi zanesljive komunikacije med Fanuc kolaborativnim robotom in Beckhoff programirljivim logičnim krmilnikom. Serijsko povezavo bomo vzpostavili s standardom RS-485. Osredotočili se bomo na logiko namizne igre križec krožec. Predstavili bomo delovanje algoritma minimaks, potrebnega za igranje namizne igre. Prikazana bo njegova implementacija v Beckhoff krmilnik, kjer bomo uporabili C# programski jezik. Za zaključek bomo v programskem okolju Microsoft Visual Studio naredili simulacijo, s pomočjo katere bomo preverili delovanje logike.
Ključne besede: PLK- programirljivi logični krmilnik, robotska celica, kolaborativi robot, Fanuc, Beckhoff.
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici