| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Solubility of carnosic acid and carnosol from rosemary extract in supercritical $CO_2$
Klavdija Rižnar, Štefan Čelan, Mojca Škerget, Željko Knez, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Rosemary leaves extract are known to have significant antioxidant properties and are widely used in foods and nutritional supplements. Compounds responsible for these antioxidant properties are mainly the phenolic diterpenes. The major phenolic diterpenes are carnosic acid and carnosol. Much interest has been focused on the isolation of carnosic acid, due to its wide spectrum of actions and beneficial effects on human health. In this work a natural rosemary extract, containing 73.9% carnosic acid and 14.7% carnosol, was investigated regarding the solubility of carnosic acid and carnosol in supercritical $CO_2$. The solubility measurements, using a static-analytic method, were performed at temperatures 40, 60 and 80 °C and at pressures ranging from 98 to 402 bar. The Chrastil model was used to correlate the obtained experimental solubility data.
Ključne besede: rožmarin, karnozolna kislina, topnost, karnozol, topnost
Objavljeno: 11.08.2015; Ogledov: 1108; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (113,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
RAVNANJE Z ODPADKI PRI PREDELAVI ROŽMARINA
Petra Metličar, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V raziskavi smo se osredotočili na ravnanje z odpadki, ki nastanejo v podjetju Vitiva, proizvodnja in storitve, d. d, Nova Vas pri Markovcih 98, 2281 Markovci ki se ukvarjajo s proizvodnjo rožmarina. Podjetje je velik proizvajalec odpadkov, saj imajo velik proizvodni obrat in se količine odpadkov vežejo direktno na proizvodnjo, če je proizvodnja manjša je nastajanje odpadkov manjše in seveda obratno. V diplomskem delu smo predstavili način kako naj podjetje zmanjša nastajanje odpadkov tako nenevarnih kakor nevarnih odpadkov in rokovanje z njimi. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu smo uporabili domačo in tujo literaturo z iskanjem v svetovnem spletu (Metaiskalnik in ScienceDirect). V raziskovalnem delu smo izvedli intervju z vodjo podjetja. Pridobljene podatke o količini odpadkov smo statistično obdelali s pomočjo Microsoft Excela ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: Podjetje na letni ravni pridela največ odpadkov papirne in kartonske embalaže in sicer v letu 2014 beleži kar 6.000kg, njihovi odpadki pa so odvisni od količine proizvedenega rožmarina. Podjetje pridela na letni ravni približno 30 ton odpadkov. Podjetje ima svojo sežigalnico za odpadek tropine rožmarina, letno nastane 10 ton teh odpadkov in z njih pridobivajo visoko tlačno paro, ki je nujno potrebna za proizvodni proces rožmarina Sklep: Podjetje ima zelo razgibano proizvodnjo, zato je predvidevanje količin odpadkov težko, saj je njihova proizvodnja vezana na naročila odjemalcev. Podjetje se komaj uveljavlja na trgu po svetu, zato imajo v prihodnjih letih vizijo širjenja in večanja proizvodnje, s tem pa se bodo tudi povečevala količina odpadkov in posredno ravnanje z odpadki.
Ključne besede: Rožmarin, predelava, odpadki, papir, plastika, čistilne krpe, komunalni odpadki
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 925; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (826,06 KB)

6.
ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV NEKATERIH RASTLINSKIH MATERIALOV
Taja Žitek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlinskih materialov in njihovih mešanic. Za določitev antioksidativne lastnosti ekstraktov smo uporabili radikalsko DPPH metodo, nato smo dobljene podatke obdelali s programom Design-Expert 7.0. Rezultati kažejo, da je med posameznimi ekstrakti rastlinskih materialov (ingver, koriander, origano, preslica, rožmarin), ki smo jih uporabili, najbolj antioksidativno aktiven ekstrakt rožmarina, ekstrahiran z vodo pri temperaturi 92 °C. Med pripravljenimi mešanicami ekstraktov (ingver-preslica-origano-rožmarin, ingver-preslica, koriander-rožmarin, koriander-rožmarin-origano in origano-preslica) se antioksidativno najbolje odziva mešanica origano-preslica ekstrahirana z vodo pri temperaturi 80 °C, po preteku časa 24 ur.
Ključne besede: antioksidativna aktivnost, ingver, koriander, origano, preslica, rožmarin
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 645; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

7.
Vpliv ekstraktov iz naravnih materialov na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Taja Žitek, 2018, magistrsko delo

Opis: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost. V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka. Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Ključne besede: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 350; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

8.
Vpliv rožmarina na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov in njihovih formulacij
Mateja Marinič, 2019, diplomsko delo

Opis: Rožmarin (Rosmarinus officinalis L.), sredozemska aromatična rastlina iz družine ustnatic (Lamiaceae), je pomemben vir naravnih antioksidantov. Najpogosteje zastopane antioksidativne spojine v izvlečkih rožmarina so fenolne spojine, med katere sodita tudi karnozolna kislina in karnozol. V okviru diplomske naloge smo želeli ugotoviti, kako vpliva rožmarin na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov. Izvedli smo konvencionalno ekstrakcijo z etanolom in regeneriranim acetonom ter ekstrakcijo s superkritičnim CO2. Z metodo HPLC smo v ekstraktih določili vsebnost karnozola in karnozolne kisline. Maksimalen izkoristek ekstrakcije (11,73 %) smo zaznali pri dvostopenjski ekstrakciji rožmarina E0819 (3,26 % KK), kjer je prva stopnja trajala 3 ure in druga 2 uri, pri temperaturi 50 °C in uporabi 97,15 vol. % regeneriranega acetona v razmerju 1:4 (glede na zatehto rožmarina) v prvi stopnji ter 1:3 v drugi. Najvišji delež karnozolne kisline (31,61 %) smo določili v ekstraktu rožmarina M9418 z deležem karnozolne kisline v surovini 4,29 %, katerega ekstrakcija je prav tako potekala v dveh stopnjah, pri temperaturi 30 °C z 97,15 vol. % regeneriranim acetonom v razmerju 1:5 v prvi stopnji in 1:4 v drugi. Pri ekstrakciji rožmarina označenega kot organska surovina (T1419) smo dobili najvišji izkoristek (11,87 %) pri triurni enostopenjski ekstrakciji z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7 pri temperaturi 60 °C. Najvišji delež (11,80 %) karnozolne kisline v ekstraktih organske surovine smo določili pri enostopenjski ekstrakciji, ki je potekala pri sobni temperaturi 3 ure z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7.
Ključne besede: rožmarin, karnozol, karnozolna kislina, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 197; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici