1. Najpogosteje zaznani srčni ritmi s strani avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri znotrajbolnišničnih srčnih zastojihBelma Ahmetović, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Nenadni srčni zastoj predstavlja velik javnozdravstveni problem po vsem svetu. Kljub temu, da uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja izboljšuje preživetje pri zunajbolnišničnem srčnem zastoju, je njegov učinek na znotrajbolnišnični srčni zastoj še vedno nejasen. Namen zaključnega dela je bil raziskati, katere srčne ritme avtomatski zunanji defibrilator najpogosteje zazna pri znotrajbolnišničnem srčnem zastoju.
Metode: Zaključno delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Izvedli smo pregled člankov. Iskanje strokovne literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Medline, katerih pregled smo predstavili z uporabo PRISMA (angl. Preffered Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) diagrama.
Rezultati: V končno analizo zaključnega dela smo vključili 8 raziskav v kliničnem okolju. Avtomatski zunanji defibrilator je uporabljen v manj kot 50 % vseh bolnišničnih srčnih zastojev, v večini primerov neustrezno, pri čemer se stopnja preživetja pacientov giblje med 11 % in 29 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko poleg uspešne uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki pozitivno vpliva na preživetje in povrnitev spontanega krvnega obtoka, njegova uporaba v nekaterih primerih tudi zmanjša stopnjo preživetja pacientov z znotrajbolnišničnim srčnim zastojem.
Ključne besede: znotrajbolnišnični srčni zastoj, avtomatski zunanji defibrilator, veriga preživetja, preživetje, srčni ritem
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. Krono-biološka aktivnost gamsa (Rupicapra rupicapra) na Donački gori in Reseniku : magistrsko deloMaja Galun, 2024, magistrsko delo Opis: Časovni vzorci aktivnosti predstavljajo pomemben vidik biologije neke živalske vrste. Razumevanje krono-biološke aktivnosti živali je pomembno za uspešno načrtovanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete, vendar pa predstavlja kvantificiranje obnašanja prostoživečih živali poseben izziv. Kamere za snemanje divjadi so postale precej popularna neinvazivna raziskovalna metoda, ki se uporablja za študije najrazličnejših vidikov vedenja živali. V magistrski nalogi smo s pomočjo snemanja v naravnem okolju proučevali vzorce aktivnosti gamsa (Rupicapra rupicapra) na dveh raziskovalnih območjih v vzhodni Sloveniji, Donački gori in Reseniku. Območji predstavljata netipični habitat za proučevano vrsto in se med seboj razlikujeta po intenzivnosti antropogenih motenj. Ugotovili smo, da aktivnost vrste na proučevanih območjih sledi krepuskularnemu vzorcu, z značilnimi viški aktivnosti v jutranjem in večernem času in v nobenem delu dneva ne upade popolnoma. Zanimalo nas je tudi, kako se vzorec aktivnosti vrste spreminja tekom lunarnega cikla. Ugotovili smo, da splošna aktivnost gamsa kaže bi-modalno porazdelitev v lunarnem ciklu, pri čemer se oba vrhova pojavljata v obdobju naraščajoče lune, en vrh se pojavi relativno zgodaj po mlaju (prazni luni), drugi, izrazitejši, pa tik pred polno luno. Lunarni cikel ni imel značilnega vpliva na splošno aktivnost gamsa, smo pa ta vpliv zabeležili pri nočni aktivnosti. Ta je bila kontrastno z dnevno aktivnostjo najbolj intenzivna v času tik pred polno luno. Čeprav so na pridobljenih posnetkih prevladovala posamična opazovanja, smo dobili vpogled tudi v socialne lastnosti populacije. Na Donački gori smo zabeležili manjše skupine (2-5 osebkov) kot na Reseniku (največja skupina je štela 10 osebkov). Rezultati podajajo prvi vpogled v krono-biologijo gamsa (Rupicapra rupicapra) na omenjenih raziskovalnih območjih in hkrati izpostavljajo vprašanja, ki bi jih bilo za boljše razumevanje časovne dinamike vrste še potrebno raziskati v prihodnje.
Ključne besede: krono-biologija, gams (Rupicapra rupicapra), gozdni habitat, sledilne kamere, ritem aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 409; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,08 MB) |
3. Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocihAnja Bratuša, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih je bil preverjanje razvitosti ritmičnih sposobnosti pri predšolskih otrocih ter spodbujanje in razvijanje le-teh z izvedbo glasbeno-didaktičnih iger v oddelku otrok starih od 4 do 5 let. S pomočjo opazovalnih listov smo med izvajanjem glasbeno-didaktičnih iger spremljali otroke v izražanju interesa in veselega razpoloženja ter v doseganju zastavljenih ciljev v posamezni didaktični enoti. Otroci so bili zelo zainteresirani za igranje glasbeno-didaktičnih iger, med izvajanjem so zelo uživali, se med igro sprostili in veselili. Z nekaj ustrezne motivacije so otroci dosegali zadane cilje.
Ključne besede: Ritem, razvoj ritmičnega posluha, ritmični posluh, glasbeno-didaktične igre.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2023; Ogledov: 727; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,84 MB) |
4. Telesna aktivnost, antioksidanti in oksidativni stresVesna Mila Meden, Vesna Rauter, 2022 Opis: Med telesno aktivnostjo se sproščajo reaktivne zvrsti; obseg njihovega nastanka je povezan z značilnostmi telesne vadbe. Sproščanje reaktivnih zvrsti, ki presega zmožnost antioksidativne obrambe, izzove oksidativni stres. Ravnovesje med obsegom sproščanja reaktivnih zvrsti in antioksidativno obrambo je v fizioloških razmerah pomaknjeno nekoliko na stran oksidativnih procesov. Dve skrajnosti telesne aktivosti omenjeno ravnovesje rušita: akutna, visoko intenzivna telesna aktivnost in telesna neaktivnost. Izziv vrednotenja stanja oksidativnega stresa v organizmu je izjemno aktualen. Izsledki lastnih raziskav na področju antioksidantov usmerjajo k nujnosti interdisciplinarnega pristopa k tovrstnim raziskavam. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru, zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z namenom, da se spodbudi radovednost in navdušenje do raziskovanja, vsebina še posebej nagovarja populacijo mladih, predvsem študentov. Izobraževanje o ključni vlogi telesne aktivnosti pri ohranjanju homeostaze in posledično zdravja in dolgoživosti spada med obvezne vsebine predmetov na vseh študijskih programih univerz in visokošolskih institucij. Športne igre naj postanejo temeljni povezovalni dejavnik v izobraževalnem procesu, izkustveno izobraževanje naj povezuje telesno aktivnost s sleherno vsebino predmetov. Malo nam v življenju koristijo obširna znanja, če ignoriramo osnove, ki trajnostno določajo zdravje in dobro počutje slehernega posameznika. Izgradnja uspešne kariere naj vselej temelji na redni telesni aktivnosti zmerne intenzivnosti.
Ključne besede: trajnostna priporočena telesna aktivnost, antioksidanti, oksidativni stres, antioksidativni stres, redoks status, hormeza, avtofagija, cirkadiani ritem
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 155
Celotno besedilo (14,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Primerjava umetniškega dela in likovnih del predšolskih otrok z vidika likovno-formalne analize : diplomsko deloNastja Božak, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo se ukvarjali z analizo likovnih del predšolskih otrok. V vrtcu smo jih spodbudili k reprodukciji umetniškega dela Gojmirja Antona Kosa Tihožitje s kozarcem. Ustvarjali so s pomočjo palet, s čimer se predhodno še niso srečali. Po slikanju smo vsa dela podrobno pregledali, zastavili merila in nato v skladu z njimi analizirali pridobljena dela. Ugotavljali smo, ali otroci sledijo likovnim zakonitostim in v kolikšni meri, če jih nanje predhodno ne opozorimo. Prav tako smo ugotavljali, ali otroci pri reproduciranju dodajajo lastne zamisli in ali sledijo svojim razvojnim značilnostim. Podatke smo zbrali v tabeli in jih opisno analizirali, razčlenili.
Ključne besede: reprodukcija, zlati rez, ritem, ravnotežje, barvna paleta
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 724; Prenosov: 58
Celotno besedilo (5,72 MB) |
6. Razvijanje občutka za likovni ritem s pomočjo umetniških likovnih del v predšolskem obdobjuHermina Holer, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvijanje občutka za likovni ritem s pomočjo umetniških likovnih del v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu smo podali nekaj splošnih trditev, ki se navezujejo na umetnost. V nadaljevanju smo se osredotočili na umetnost v vrtcu po Kurikulumu. Opisali smo načela likovne vzgoje, iz katerih moramo izhajati pri načrtovanju likovnih dejavnosti. Predstavljena so tudi likovna področja in likovne tehnike, ki jih uporabljamo pri delu z otroki v vrtcu. Podrobno smo opisali oblikovalno načelo ritma, ki je tudi osrednja tema diplomskega dela. Sledila je predstavitev metode estetskega transferja, ki poudarja pomen prenosa estetske izkušnje. Na kratko smo predstavili tudi umetnike in se dotaknili kriterijev, ki jih moramo upoštevati pri izvajanju pedagoškega likovnega dela na predšolski stopnji.
V praktičnem delu smo načrtovali in izvajali osem likovnih dejavnosti, ki smo jih dokumentirali in analizirali. Otroci so z izbranimi dejavnostmi, ki smo jih izvajali v šolskem letu 2017/18, razvijali občutek za likovni ritem. V proces izvajanja je bilo vključenih dvaindvajset otrok, starih od pet do šest let.
Ključne besede: predšolski otroci, umetnost, ustvarjalnost, likovni ritem, umetniki 20. stoletja
Objavljeno v DKUM: 18.06.2019; Ogledov: 1595; Prenosov: 153
Celotno besedilo (3,79 MB) |
7. Pospeševanje slušnega razumevanja v nemščini kot tujem jeziku z uporabo glasbeSergeja Plemenitaš, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pospeševanje slušnega razumevanja v nemškem kot tudi tujem jeziku.
Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno diplomsko delo. Najprej je predstavljena skupna povezava med jezikom in glasbo. Različne raziskave kažejo, da naj bi glasba in jezik imela veliko skupnega. Njun predhodnik naj bilo
jezikovno "petje", s katerim so ljudje komunicirali. Domneve dokazujejo, kako pomembna je melodija in to, da naj bi se že v takratnih časih z njo sporazumevali. Prav tako je omenjen njihov skupni razvoj.
V naslednjih dveh poglavjih je opisano učenje jezika in prav tako učenje tujega jezika. Pri tujem jeziku je pomembno vedeti, da se je slovnice lažje naučiti kot sam izgovor, tempo, dinamiko, melodijo, celo ritem, na katerega vplivajo prozodične značilnosti. Fonetične kompetence, prozodija in razumevanje poslušanja so prav tako zelo pomembna.
Poslušanje glasbe je tudi ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih možnosti za mlade in je zato nedvomno pomembna motivacijska spodbuda v učilnici. Glasba in pesmi nudijo tudi veliko informacij, npr. o življenju v ožjem pomenu besede ali o kulturnih vidikih v širšem pomenu.
Kljub vsem tem pozitivnim vidikom uporabe glasbe se ne uporablja pogosto pri učenju tujega jezika. Eden od razlogov za to je, da se veliko učiteljev pritožuje, da potrebujejo dolgo časa, da najdejo primerno pesem za določeno lekcijo.
V naslednjih poglavjih je podrobno predstavljeno na splošno učenje jezika, kot tudi tujega jezika s pomočjo glasbe. Predstavljene so prav tako fonetične kompetence, ki so za jezike zelo pomembne. Navedeni so prozodični elementi (govorna melodija, ritem, dinamika). Enaki prozodični elementi so vidni tudi v glasbi.
Poglavje o slušnem razumevanju, ki je zadnje pri teoretičnem delu, predstavlja splošni opis tega pojma. Omenjene so kompetence, ki jih lahko v zelo kratkem času s pomočjo slušnega razumevanja pridobiš in s tem izboljšaš svoje znanje o jeziku.
V empiričnem delu sta izbrana dva vidika, s katerima se lahko skozi slušno razumevanje naučimo samo izgovorjavo, melodijo posameznega jezika. Ta dva pristopa spodbujata glasbene sposobnosti, ki se izboljšujejo skozi poslušanje. Ta dva pristopa sta metafora in glasbeni trening vadba (»Musiktraining«) in se še ne uporabljata v razredu, čeprav si je izgovorjavo veliko lažje zapomniti.
Čeprav se metafore v vsakdanjem jeziku uporabljajo, se pri pouku uporabljajo predvsem v literaturi (v poeziji pogosteje). Učenci se ne zavedajo, da se lahko naučijo tudi prozodične vidike govora. To je še en način, pri katerem se lahko spodbujajo glasbene kompetence.
Menim, da je metoda z glasbenim treningom večini ljudi bolj zanimiva, saj tudi v vsakdanjem življenju obstaja močna potreba po glasbeni porabi. Vsak ima svoj glasbeni slog, s katerim se lahko melodijo približa drugemu jeziku.
Ena vrsta so rep pesmi, te so zelo poseben glasbeni stil, v katerem večinoma besedila govorijo in ne pojejo. Ta zvrst še posebej pomaga mladostnikom, da se naučijo dobro izgovorjavo jezika.
Ta dva načina se ne posvetita toliko slovnici, temveč je bolj poudarjena fonetična in prozodična osnova jezika.
Ključne besede: jezik, glasba, učenje tujega jezika, slušno razumevanje, ritem, melodija, prozodija, metafora, glasbeni trening
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1407; Prenosov: 114
Celotno besedilo (539,02 KB) |
8. Obravnava pacientov z atrijsko fibrilacijo pri elektrokonverzijiPatricija Weingerl, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: med najpogostejše motnje srčnega ritma prištevamo atrijsko fibrilacijo, za katero je značilno nepravilno delovanje srčnih preddvorov in sočasno neenakomerno delovanje srčnih prekatov. Težje oblike AF se lahko zdravijo s pomočjo elektrokonverzije, pri kateri je pomembna ustrezna zdravstvena nega. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je postopek elektrokonverzije pogostejši pri starejših osebah in ali so pacienti zadostno poučeni o postopku elektrokonverzije.
Raziskovalna metodologija: za izdelavo teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila anketa ter podatki prikazani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel.
Rezultati: ugotovili smo, da je atrijska fibrilacija pogostejša v starostni skupini od 61 do 70 let. Kljub rednemu jemanju terapije za preprečevanje motenj srčnega ritma pacienti v povprečju na elektrokonverzijo prihajajo enkrat letno. O izvedbi elektrokonverzije so pacienti ustrezno poučeni.
Sklep: atrijska fibrilacija je pogostejša pri starejši populaciji. Pacienti pri hudih motnjah ritma doživljajo strah in neugodje, zato je pomembno, da so zadostno poučeni o izvedbi elektrokonverzije, zdravem načinu življenja in ustreznem jemanju antikoagulantne terapije.
Ključne besede: motnje ritma, medicinska sestra, sinusni ritem, antikoagulantno zdravljenje, palpitacije
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2120; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,04 MB) |
9. Integracijska funkcija ritma v gibalno plesni vzgoji otroka na predšolski stopnjiSara Klančnik, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Integracijska funkcija ritma v gibalno plesni vzgoji otroka na predšolski stopnji je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu raziskujemo pojem ples in ritem. Opredelimo pomembna izhodišča o estetiki, umetnosti in gibu. Gib in ritem sta ključna poglavja diplomske naloge. V empiričnem delu pa raziskujemo vpliv plesnih poskokov - Pajackov na gibalno koordinacijo telesa.
Namen raziskave je, da z izhodiščnim pojmom »ritem« poglobimo in pridobimo nova spoznanja s področja gibalno plesne vzgoje predšolskih otrok, z vidika integracije le-teh. V raziskavi je sodelovalo osem otrok starih med tri in štiri leta. S pomočjo ocenjevalne tabele, smo otroke ocenili in sklepamo, da je gibalno ritmična dejavnost »Pajacki« primerna za otroke že v tem starostnem obdobju. Za natančno izvedene omenjene dejavnosti pa bi morali upoštevati daljše časovno obdobje, kot je bilo predstavljeno v raziskavi (en mesec).
Ključne besede: ritem, gib, ples, Pajacki, otrok.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 1270; Prenosov: 174
Celotno besedilo (714,65 KB) |
10. INTERPRETACIJA OTROŠKIH PESMI 5 DO 6 LET STARIH OTROKRenata Kosi, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je, da ugotovimo, kako natančno otroci izvajajo besedilo, melodijo in ritem pesmi, kako upoštevajo intonacijo, katero pesem z veseljem pojejo. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih sedemnajst otrok, starih od pet do šest let. Otroci so peli Čukovo ženitev, Naša četica koraka in pesem, katero so si sami izbrali. Na podlagi posnetkov z diktafonom so bile pesmice ocenjene po ocenjevalni lestvici, glede na melodijo, intonacijo, ritem in besedilo. Rezultati so pokazali pomanjkljivosti izvajanja melodije, ritma in besedila pesmi. Pri pesmi katero so si otroci sami izbrali, so bili uspešnejši, predvsem pri poznavanju besedila. Večina otrok si je izbralo pesem, katero so se učili v vrtcu.
Ključne besede: petje pesmi, ritem, melodija, intonacija, besedilo
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2795; Prenosov: 275
Celotno besedilo (634,64 KB) |
