| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Krono-biološka aktivnost gamsa (Rupicapra rupicapra) na Donački gori in Reseniku : magistrsko delo
Maja Galun, 2024, magistrsko delo

Opis: Časovni vzorci aktivnosti predstavljajo pomemben vidik biologije neke živalske vrste. Razumevanje krono-biološke aktivnosti živali je pomembno za uspešno načrtovanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete, vendar pa predstavlja kvantificiranje obnašanja prostoživečih živali poseben izziv. Kamere za snemanje divjadi so postale precej popularna neinvazivna raziskovalna metoda, ki se uporablja za študije najrazličnejših vidikov vedenja živali. V magistrski nalogi smo s pomočjo snemanja v naravnem okolju proučevali vzorce aktivnosti gamsa (Rupicapra rupicapra) na dveh raziskovalnih območjih v vzhodni Sloveniji, Donački gori in Reseniku. Območji predstavljata netipični habitat za proučevano vrsto in se med seboj razlikujeta po intenzivnosti antropogenih motenj. Ugotovili smo, da aktivnost vrste na proučevanih območjih sledi krepuskularnemu vzorcu, z značilnimi viški aktivnosti v jutranjem in večernem času in v nobenem delu dneva ne upade popolnoma. Zanimalo nas je tudi, kako se vzorec aktivnosti vrste spreminja tekom lunarnega cikla. Ugotovili smo, da splošna aktivnost gamsa kaže bi-modalno porazdelitev v lunarnem ciklu, pri čemer se oba vrhova pojavljata v obdobju naraščajoče lune, en vrh se pojavi relativno zgodaj po mlaju (prazni luni), drugi, izrazitejši, pa tik pred polno luno. Lunarni cikel ni imel značilnega vpliva na splošno aktivnost gamsa, smo pa ta vpliv zabeležili pri nočni aktivnosti. Ta je bila kontrastno z dnevno aktivnostjo najbolj intenzivna v času tik pred polno luno. Čeprav so na pridobljenih posnetkih prevladovala posamična opazovanja, smo dobili vpogled tudi v socialne lastnosti populacije. Na Donački gori smo zabeležili manjše skupine (2-5 osebkov) kot na Reseniku (največja skupina je štela 10 osebkov). Rezultati podajajo prvi vpogled v krono-biologijo gamsa (Rupicapra rupicapra) na omenjenih raziskovalnih območjih in hkrati izpostavljajo vprašanja, ki bi jih bilo za boljše razumevanje časovne dinamike vrste še potrebno raziskati v prihodnje.
Ključne besede: krono-biologija, gams (Rupicapra rupicapra), gozdni habitat, sledilne kamere, ritem aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih
Anja Bratuša, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih je bil preverjanje razvitosti ritmičnih sposobnosti pri predšolskih otrocih ter spodbujanje in razvijanje le-teh z izvedbo glasbeno-didaktičnih iger v oddelku otrok starih od 4 do 5 let. S pomočjo opazovalnih listov smo med izvajanjem glasbeno-didaktičnih iger spremljali otroke v izražanju interesa in veselega razpoloženja ter v doseganju zastavljenih ciljev v posamezni didaktični enoti. Otroci so bili zelo zainteresirani za igranje glasbeno-didaktičnih iger, med izvajanjem so zelo uživali, se med igro sprostili in veselili. Z nekaj ustrezne motivacije so otroci dosegali zadane cilje.
Ključne besede: Ritem, razvoj ritmičnega posluha, ritmični posluh, glasbeno-didaktične igre.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2023; Ogledov: 494; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
Telesna aktivnost, antioksidanti in oksidativni stres
Vesna Mila Meden, Vesna Rauter, 2022

Opis: Med telesno aktivnostjo se sproščajo reaktivne zvrsti; obseg njihovega nastanka je povezan z značilnostmi telesne vadbe. Sproščanje reaktivnih zvrsti, ki presega zmožnost antioksidativne obrambe, izzove oksidativni stres. Ravnovesje med obsegom sproščanja reaktivnih zvrsti in antioksidativno obrambo je v fizioloških razmerah pomaknjeno nekoliko na stran oksidativnih procesov. Dve skrajnosti telesne aktivosti omenjeno ravnovesje rušita: akutna, visoko intenzivna telesna aktivnost in telesna neaktivnost. Izziv vrednotenja stanja oksidativnega stresa v organizmu je izjemno aktualen. Izsledki lastnih raziskav na področju antioksidantov usmerjajo k nujnosti interdisciplinarnega pristopa k tovrstnim raziskavam. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru, zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z namenom, da se spodbudi radovednost in navdušenje do raziskovanja, vsebina še posebej nagovarja populacijo mladih, predvsem študentov. Izobraževanje o ključni vlogi telesne aktivnosti pri ohranjanju homeostaze in posledično zdravja in dolgoživosti spada med obvezne vsebine predmetov na vseh študijskih programih univerz in visokošolskih institucij. Športne igre naj postanejo temeljni povezovalni dejavnik v izobraževalnem procesu, izkustveno izobraževanje naj povezuje telesno aktivnost s sleherno vsebino predmetov. Malo nam v življenju koristijo obširna znanja, če ignoriramo osnove, ki trajnostno določajo zdravje in dobro počutje slehernega posameznika. Izgradnja uspešne kariere naj vselej temelji na redni telesni aktivnosti zmerne intenzivnosti.
Ključne besede: trajnostna priporočena telesna aktivnost, antioksidanti, oksidativni stres, antioksidativni stres, redoks status, hormeza, avtofagija, cirkadiani ritem
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 582; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (14,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Primerjava umetniškega dela in likovnih del predšolskih otrok z vidika likovno-formalne analize : diplomsko delo
Nastja Božak, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se ukvarjali z analizo likovnih del predšolskih otrok. V vrtcu smo jih spodbudili k reprodukciji umetniškega dela Gojmirja Antona Kosa Tihožitje s kozarcem. Ustvarjali so s pomočjo palet, s čimer se predhodno še niso srečali. Po slikanju smo vsa dela podrobno pregledali, zastavili merila in nato v skladu z njimi analizirali pridobljena dela. Ugotavljali smo, ali otroci sledijo likovnim zakonitostim in v kolikšni meri, če jih nanje predhodno ne opozorimo. Prav tako smo ugotavljali, ali otroci pri reproduciranju dodajajo lastne zamisli in ali sledijo svojim razvojnim značilnostim. Podatke smo zbrali v tabeli in jih opisno analizirali, razčlenili.
Ključne besede: reprodukcija, zlati rez, ritem, ravnotežje, barvna paleta
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 523; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (5,72 MB)

5.
Razvijanje občutka za likovni ritem s pomočjo umetniških likovnih del v predšolskem obdobju
Hermina Holer, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvijanje občutka za likovni ritem s pomočjo umetniških likovnih del v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo podali nekaj splošnih trditev, ki se navezujejo na umetnost. V nadaljevanju smo se osredotočili na umetnost v vrtcu po Kurikulumu. Opisali smo načela likovne vzgoje, iz katerih moramo izhajati pri načrtovanju likovnih dejavnosti. Predstavljena so tudi likovna področja in likovne tehnike, ki jih uporabljamo pri delu z otroki v vrtcu. Podrobno smo opisali oblikovalno načelo ritma, ki je tudi osrednja tema diplomskega dela. Sledila je predstavitev metode estetskega transferja, ki poudarja pomen prenosa estetske izkušnje. Na kratko smo predstavili tudi umetnike in se dotaknili kriterijev, ki jih moramo upoštevati pri izvajanju pedagoškega likovnega dela na predšolski stopnji. V praktičnem delu smo načrtovali in izvajali osem likovnih dejavnosti, ki smo jih dokumentirali in analizirali. Otroci so z izbranimi dejavnostmi, ki smo jih izvajali v šolskem letu 2017/18, razvijali občutek za likovni ritem. V proces izvajanja je bilo vključenih dvaindvajset otrok, starih od pet do šest let.
Ključne besede: predšolski otroci, umetnost, ustvarjalnost, likovni ritem, umetniki 20. stoletja
Objavljeno v DKUM: 18.06.2019; Ogledov: 1367; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

6.
Pospeševanje slušnega razumevanja v nemščini kot tujem jeziku z uporabo glasbe
Sergeja Plemenitaš, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pospeševanje slušnega razumevanja v nemškem kot tudi tujem jeziku. Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno diplomsko delo. Najprej je predstavljena skupna povezava med jezikom in glasbo. Različne raziskave kažejo, da naj bi glasba in jezik imela veliko skupnega. Njun predhodnik naj bilo jezikovno "petje", s katerim so ljudje komunicirali. Domneve dokazujejo, kako pomembna je melodija in to, da naj bi se že v takratnih časih z njo sporazumevali. Prav tako je omenjen njihov skupni razvoj. V naslednjih dveh poglavjih je opisano učenje jezika in prav tako učenje tujega jezika. Pri tujem jeziku je pomembno vedeti, da se je slovnice lažje naučiti kot sam izgovor, tempo, dinamiko, melodijo, celo ritem, na katerega vplivajo prozodične značilnosti. Fonetične kompetence, prozodija in razumevanje poslušanja so prav tako zelo pomembna. Poslušanje glasbe je tudi ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih možnosti za mlade in je zato nedvomno pomembna motivacijska spodbuda v učilnici. Glasba in pesmi nudijo tudi veliko informacij, npr. o življenju v ožjem pomenu besede ali o kulturnih vidikih v širšem pomenu. Kljub vsem tem pozitivnim vidikom uporabe glasbe se ne uporablja pogosto pri učenju tujega jezika. Eden od razlogov za to je, da se veliko učiteljev pritožuje, da potrebujejo dolgo časa, da najdejo primerno pesem za določeno lekcijo. V naslednjih poglavjih je podrobno predstavljeno na splošno učenje jezika, kot tudi tujega jezika s pomočjo glasbe. Predstavljene so prav tako fonetične kompetence, ki so za jezike zelo pomembne. Navedeni so prozodični elementi (govorna melodija, ritem, dinamika). Enaki prozodični elementi so vidni tudi v glasbi. Poglavje o slušnem razumevanju, ki je zadnje pri teoretičnem delu, predstavlja splošni opis tega pojma. Omenjene so kompetence, ki jih lahko v zelo kratkem času s pomočjo slušnega razumevanja pridobiš in s tem izboljšaš svoje znanje o jeziku. V empiričnem delu sta izbrana dva vidika, s katerima se lahko skozi slušno razumevanje naučimo samo izgovorjavo, melodijo posameznega jezika. Ta dva pristopa spodbujata glasbene sposobnosti, ki se izboljšujejo skozi poslušanje. Ta dva pristopa sta metafora in glasbeni trening vadba (»Musiktraining«) in se še ne uporabljata v razredu, čeprav si je izgovorjavo veliko lažje zapomniti. Čeprav se metafore v vsakdanjem jeziku uporabljajo, se pri pouku uporabljajo predvsem v literaturi (v poeziji pogosteje). Učenci se ne zavedajo, da se lahko naučijo tudi prozodične vidike govora. To je še en način, pri katerem se lahko spodbujajo glasbene kompetence. Menim, da je metoda z glasbenim treningom večini ljudi bolj zanimiva, saj tudi v vsakdanjem življenju obstaja močna potreba po glasbeni porabi. Vsak ima svoj glasbeni slog, s katerim se lahko melodijo približa drugemu jeziku. Ena vrsta so rep pesmi, te so zelo poseben glasbeni stil, v katerem večinoma besedila govorijo in ne pojejo. Ta zvrst še posebej pomaga mladostnikom, da se naučijo dobro izgovorjavo jezika. Ta dva načina se ne posvetita toliko slovnici, temveč je bolj poudarjena fonetična in prozodična osnova jezika.
Ključne besede: jezik, glasba, učenje tujega jezika, slušno razumevanje, ritem, melodija, prozodija, metafora, glasbeni trening
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1246; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (539,02 KB)

7.
Obravnava pacientov z atrijsko fibrilacijo pri elektrokonverziji
Patricija Weingerl, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: med najpogostejše motnje srčnega ritma prištevamo atrijsko fibrilacijo, za katero je značilno nepravilno delovanje srčnih preddvorov in sočasno neenakomerno delovanje srčnih prekatov. Težje oblike AF se lahko zdravijo s pomočjo elektrokonverzije, pri kateri je pomembna ustrezna zdravstvena nega. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je postopek elektrokonverzije pogostejši pri starejših osebah in ali so pacienti zadostno poučeni o postopku elektrokonverzije. Raziskovalna metodologija: za izdelavo teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila anketa ter podatki prikazani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: ugotovili smo, da je atrijska fibrilacija pogostejša v starostni skupini od 61 do 70 let. Kljub rednemu jemanju terapije za preprečevanje motenj srčnega ritma pacienti v povprečju na elektrokonverzijo prihajajo enkrat letno. O izvedbi elektrokonverzije so pacienti ustrezno poučeni. Sklep: atrijska fibrilacija je pogostejša pri starejši populaciji. Pacienti pri hudih motnjah ritma doživljajo strah in neugodje, zato je pomembno, da so zadostno poučeni o izvedbi elektrokonverzije, zdravem načinu življenja in ustreznem jemanju antikoagulantne terapije.
Ključne besede: motnje ritma, medicinska sestra, sinusni ritem, antikoagulantno zdravljenje, palpitacije
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1743; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Integracijska funkcija ritma v gibalno plesni vzgoji otroka na predšolski stopnji
Sara Klančnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Integracijska funkcija ritma v gibalno plesni vzgoji otroka na predšolski stopnji je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu raziskujemo pojem ples in ritem. Opredelimo pomembna izhodišča o estetiki, umetnosti in gibu. Gib in ritem sta ključna poglavja diplomske naloge. V empiričnem delu pa raziskujemo vpliv plesnih poskokov - Pajackov na gibalno koordinacijo telesa. Namen raziskave je, da z izhodiščnim pojmom »ritem« poglobimo in pridobimo nova spoznanja s področja gibalno plesne vzgoje predšolskih otrok, z vidika integracije le-teh. V raziskavi je sodelovalo osem otrok starih med tri in štiri leta. S pomočjo ocenjevalne tabele, smo otroke ocenili in sklepamo, da je gibalno ritmična dejavnost »Pajacki« primerna za otroke že v tem starostnem obdobju. Za natančno izvedene omenjene dejavnosti pa bi morali upoštevati daljše časovno obdobje, kot je bilo predstavljeno v raziskavi (en mesec).
Ključne besede: ritem, gib, ples, Pajacki, otrok.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 1127; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (714,65 KB)

9.
INTERPRETACIJA OTROŠKIH PESMI 5 DO 6 LET STARIH OTROK
Renata Kosi, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je, da ugotovimo, kako natančno otroci izvajajo besedilo, melodijo in ritem pesmi, kako upoštevajo intonacijo, katero pesem z veseljem pojejo. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih sedemnajst otrok, starih od pet do šest let. Otroci so peli Čukovo ženitev, Naša četica koraka in pesem, katero so si sami izbrali. Na podlagi posnetkov z diktafonom so bile pesmice ocenjene po ocenjevalni lestvici, glede na melodijo, intonacijo, ritem in besedilo. Rezultati so pokazali pomanjkljivosti izvajanja melodije, ritma in besedila pesmi. Pri pesmi katero so si otroci sami izbrali, so bili uspešnejši, predvsem pri poznavanju besedila. Večina otrok si je izbralo pesem, katero so se učili v vrtcu.
Ključne besede: petje pesmi, ritem, melodija, intonacija, besedilo
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2470; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (634,64 KB)

10.
WALDORFSKE LUTKE
Nataša Obrul, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem diplomskem delu z naslovom Waldorfske lutke so na podlagi strokovne literature opisana načela waldorfske pedagogike ter življenje in delo njenega utemeljitelja Rudolfa Steinerja. Prav tako je na kratko predstavljena njegova duhovna znanost, imenovana antropozofija. Opisan je pomen ritma v waldorfski pedagogiki ter predstavljeni štirje temperamenti in njihova povezanost z barvami. Podrobneje so s področja umetnosti predstavljene lutke, ki so pomemben del življenja v waldorfskem vrtcu, in njihov vpliv na otrokov razvoj. Ker so waldorfske lutke zaradi svojih značilnih kreacij zelo posebne in ker so ljudem še dokaj neznane, je namen tega diplomskega dela predstaviti njihovo pojavnost in s tem opravičiti njihovo edinstvenost. Opisane so stoječe, ploske, prstne in senčne lutke, lutke za posebne priložnosti, marionete in waldorfska punčka. V zadnjem delu obravnavane teme so predstavljeni materiali in tehnike izdelovanja waldorfskih lutk. Podrobneje je predstavljena volna, njena predelava in uporabnost. Na koncu je predstavljena še waldorfska lutkovna pravljica, različne vrste scen in rekviziti, ki se uporabljajo v waldorfski lutkovni pravljici. Ugotovljeno je bilo, da waldorfske lutke pozitivno vplivajo na otrokov razvoj, zaradi naravnih materialov in preprostosti negujejo otrokove čute in otroke spodbujajo k uporabi domišljije. V waldorfskih vrtcih se najpogosteje uporabljajo stoječe lutke iz različnih tehnik, katerih liki so večinoma človeška bitja, elementarna bitja - palčki ter živali in waldorfska punčka. S to vrsto lutk se otroci tudi najpogosteje igrajo. Waldorfsko lutko bi lahko zaradi njene estetike, sestave in pozitivnega vpliva na otrokov razvoj imenovali tudi dobra igrača.
Ključne besede: Antropozofija, barve, bombaž, elementarna bitja, gibljive slike, letni časi, lutke, marionete, preproste lutke, prstne lutke, ritem, Rudolf Steiner, stoječe lutke, svila, temperamenti, waldorfska pedagogika, waldorfska lutkovna pravljica, waldorfska punčka
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 2746; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (15,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici