1. Učni sprehod po sledeh rimskega Ptuja kot oblika izkustvenega učenja izven učilnice pri poučevanju družbe v 4. razredu osnovne šole : magistrsko deloAna Topolovec, 2022, magistrsko delo Opis: Bolj kot kdaj koli v preteklosti je pomembno, da so učenci pri pouku aktivni. Pri izkustvenem učenju so uspešnejši, pridobljeno znanje je trajnejše in neposredno povezano z življenjem. Učenje v šolski učilnici naj čim večkrat zamenja učenje v avtentičnem učnem okolju, s katerim bodo učeči poleg lažjega usvajanja učne snovi krepili tudi socialne kompetence ter medvrstniške odnose.
V teoretičnem delu zaključne naloge smo opredelili predmet družba, iskali zakonitosti aktivnega pouka, prednosti in slabosti učenja izven učilnice, pozitivne učne rezultate, ki jih prinaša izkustveno učenje, pa predstavili v praktičnem delu naloge, ko smo se z učenci 4. razredov odpravili na učni sprehod izven učilnice po sledeh Rimljanov na Ptuju.
Možnosti za pripravo in izvedbo pouka, ki ga ponuja katerokoli avtentično učno okolje, so neomejene. Najsi gre za naravno ali pa za družbeno okolje, je to prostor, kjer se učenci naučijo bistveno več kot med šolskimi zidovi. Motivacija pri učenju je v primerjavi z motivacijo v šoli znatno večja, pridobljeno znanje je trajnejše in veliko bolj povezano z vsakdanjim življenjem. Izkušnje, ki jih učeči pridobijo, so neprecenljive.
V magistrski nalogi smo opredelili predmet družba in poiskali možnosti za medpredmetne povezave izbrane teme o rimskih ostalinah na Ptuju. Proučili smo zakonitosti izkustvenega učenja, aktivnega pouka ter učenja izven učilnice. V praktičnem delu smo izbrali vsebinski sklop Ljudje v prostoru in ljudje v času in pripravili gradivo za poučevanje kulturne dediščine v 4. razredu osnovne šole. Izbrali smo obdobje rimske zgodovine, osredotočili smo se na antične ostaline v mestu Ptuj. Pripravili smo učno uro uvodne motivacije, ki je vsebovala utrditev predznanja o Rimljanih in spoznavanje sledov Rimljanov na Ptuju. V okviru uvodne učne ure smo učence motivirali za naslednjo učno uro, ki je potekala izven učilnice – učni sprehod po sledeh rimske Petovione. Pripravili smo delovno knjižico z nalogami, ki so jo učenci izpolnjevali med učnim sprehodom po Ptuju. Učno vsebino in naloge smo oblikovali glede na učne cilje predmeta družba, jih medpredmetno povezali tudi z ostalimi učnimi predmeti, upoštevali smo taksonomske stopnje, vsebino diferencirali in individualizirali, pozorni smo bili tudi na različne učne stile učencev, zato smo naloge oblikovali tako, da smo aktivno vključili vsa čutila. Reševanje nalog smo spremljali formativno, rešitve smo preverjali sproti. Učenci so med sprehodom imeli možnost izražati svoje mnenje, postavljati vprašanja o težje razumljivih temah ali o vsebini, kjer so svoje znanje želeli nadgraditi.
Ugotovili smo, da je aktivni pouk izven učilnice v avtentičnem učnem okolju zaradi bogatih izkušenj, ki jih prinaša, za učence veliko bolj zanimiv. V tovrstnem učnem procesu so, v primerjavi s tradicionalnimi načini poučevanja, aktivnejši in zato veliko bolj motivirani, pridobljeno znanje je trajnejše, bolj uporabno in povezano z vsakdanjim življenjem.
Ključne besede: 4. razred, izkustveno učenje, učenje izven učilnice, kulturna dediščina, rimski Ptuj
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (8,61 MB) |
2. Mednarodno kazensko sodišče in neodvisna preiskava (študija primerov) : magistrsko deloLuka Bulovec, 2018, magistrsko delo Opis: Mednarodno kazensko sodišče nima lastnih preiskovalcev v smislu naddržavne policije s polnimi pooblastili za preiskavo kaznivih dejanj v svoji pristojnosti. Pri pridobivanju informacij, preiskovanju kaznivih dejanj in pregonu njihovih storilcev je močno odvisno od sodelovanja držav, različnih mednarodnih in nevladnih organizacij in drugih zunanjih virov. S študijo različnih odločitev, ki jih Mednarodno kazensko sodišče sprejema v okviru svojega dela, poskušam ugotoviti, kako ti s svojim sodelovanjem ali nesodelovanjem vplivajo na preiskavo, pregon in nadaljnje odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča v kazenskem postopku. Kako njihovo sodelovanje ali nesodelovanje vpliva na delo preiskovalcev Mednarodnega kazenskega sodišča. Kakšne dokaze lahko pridobijo in kako močni so. In vpliv, ki ga imajo različne okoliščine in dejanja preiskovalcev na njihovo dopustnost in dokazno vrednost. Kako Mednarodno kazensko sodišče poskuša zmanjšati njihov vpliv na preiskavo in nadaljnje odločitve in kakšne možnosti ima za uveljavljanje svojih odločitev v praksi.
Z nadaljnjo primerjavo s podobnimi primeri in odločitvami iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ugotavljam, ali imajo ta dejanja in okoliščine v preiskavi podobne posledice za kazenski postopek pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, kot bi ga imela, če bi bile njegove odločitve podvržene presoji Evropskega sodišča za človekove pravice. In kako se njihova preiskava ujema z zahtevami za neodvisno preiskavo, ki jih je s svojo prakso določilo Evropsko sodišče za človekove pravice.
V zaključku povzamem bistvene ugotovitve in na njihovi podlagi predlagam nekaj rešitev, ki bi lahko povečale možnost izvedbe uspešne neodvisne preiskave kaznivih dejanj v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča.
Ključne besede: magistrska dela, mednarodno kazensko sodišče, rimski statut, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, preiskava
Objavljeno v DKUM: 10.12.2018; Ogledov: 1637; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,70 MB) |
3. Mednarodno kazensko pravo, njegov razvoj in odnos do nacionalnih kazenskih sistemovAndreja Breškon, 2018, diplomsko delo Opis: Glavni cilj mojega diplomskega dela je opredeliti razmerje med slovenskim kazenskimi sodišči in stalnim Mednarodnim kazenskim sodiščem ter ugotoviti, kako to vpliva na sam odnos med mednarodnim kazenskim in nacionalnim kazenskim pravom.
Kljub letom prizadevanj za enotno Mednarodno sodišče, ki trenutno predstavlja vrh mednarodnega kazenskega prava, pa težko govorimo, da je bil sam cilj, ki so si ga zadale države članice celotnega sveta, dosežen.
»Ali bi lahko rekli, da imamo danes skupno mednarodno kazensko sodišče?« »Ali obstajajo možnosti, da bi imele mednarodne pogodbe veljavo pred Ustavo Republike Slovenije?«
Mednarodno kazensko pravo je zaenkrat še preveč širok ter tudi spremenljiv pojem, da bi lahko govorili o poenotenju ali celo nadvladi samega mednarodnega prava.
Prvi del diplomskega dela bo osredotočen na vpliv mednarodnega prava na slovensko pravo ter kakšne posledice to povzroči za slovensko zakonodajo. V zadnjem delu, pa bo poudarek na zgodovini in razvoju mednarodnega kazenskega prava.
Skozi zgodovino vidimo postopen napredek mednarodnih sodišč in vzporedno z njimi napredek kazenskega prava. Zapisi mednarodnega kazenskega prava segajo v konec 18. stoletja s Haaškimi konvencijami. Razvoj se nadaljuje po drugi svetovni vojni, pomembne so Ženevske konvencije in razvoj humanitarnega prava. Lahko rečemo, da se vse do danes mednarodno kazensko pravo ni prenehalo razvijati.
Kljub ustanovitvi številnih mednarodnih sodišč, ki jih bom opisala v diplomski nalogi, pa je najpomembnejše za mendarodno kazenskego pravo stalno Mednarodno kazensko sodišče s svojim Rimskim statutom. Implementacija Rimskega statuta povzroči spremembo na področju slovenskega kazenskega zakonika, Mednarodni sodišči za Jugoslavijo in Ruando pa povzročita spremembo Ustave republike Slovenije. Lahko torej rečemo, da mednarodno kazensko pravo vpliva na zakonski in ustavni pravni red Republike Slovenije.
Slovenska jurisdikcija se posledično seznani s pojmi in definicijami mednarodnih hudodelstev ter nekatere tudi implementira in opredeli v kazenski zakonik.
Ključne besede: mednarodno kazensko pravo, mednarodno pravo, kazensko pravo, Mednarodno kazensko sodišče, nacionalno sodišče, Rimski statut, načelo ne bis in idem, 47. člen Ustave Republike Slovenije, 8.člen Ustave Republike Slovenije, mednarodno običajno pravo
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 2058; Prenosov: 267
Celotno besedilo (464,57 KB) |
4. Razvoj in primerjava služnosti v rimskem in modernem časuMaja Makari, 2018, diplomsko delo Opis: Služnost so poznali že rimljani. Zanimalo nas je, kako je urejena v modernem času, od ODZ, ZTLR vse do SPZ. Če se primerjata SPZ in ZTLR ugotovimo, da je bilo le malo razlik. Večina razlik je v nomotehnični uredivi, predvsem da so stvari strnjene v istih členih ali so razdeljene na več odstavkov, posebnih členov. Črtanih členov je malo, Največje razlike so, da ne obstaja več družbena lastnina, kar je pravzaprav odvisno od ustavne ureditve na kateri slonijo zakoni, dodana je neprava stvarna služnost, ureditev v istem zakonu – stvarne in osebne služnosti so urejene v SPZ.
V času uporabe ZTLR se je za osebne služnosti uporabljal prejšnji zakon, ODZ. Največja razlika, razen ureditve v skupnem zakonu je to, da je prej obstajala služnost stanovanja, ki je lahko bila ustanovljena kot raba ali užitek. Od tega je bil odvisen obseg upravičenj. SPZ obravnava služnost stanovanja kot posebno služnost.
Preseneča pa dejstvo, da so se je tekom vsega tega dolgega obdobja pravila bolj malo spreminjala. Rimsko pravo je postavilo izvrstne temelje, na katerih še danes sloni moderna ureditev. Temeljna načela veljajo še danes. Poznali so zemljiške in osebne služnosti. Že rimljani so imeli razvite kompleksne pravne institute v zvezi s služnostjo. Pravno varstvo je bilo urejeno.
Največje razlike so opazne pri načinih ustanovitve in prenehanja. Večinoma je bil način mancipacija ali in iure cessio. Ta dva pravna instituta današnje pravo ne pozna več. Prav tako moderno pravo ne pozna nekaterih služnosti, na primer služnost dela tujih sužnjev in živine.
Ključne besede: Služnost, primerjava, razvoj, ZTLR, ODZ, rimski čas
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1209; Prenosov: 172
Celotno besedilo (909,67 KB) |
5. DUHOVNA PODOBA PETOVIONEMateja Spevan, 2016, magistrsko delo Opis: Petoviona je bila na svojem vrhuncu najpomembnejše mesto na območju današnje Slovenije. Iz prvotnega vojaškega tabora je nastala kolonija in s tem je Petoviona dobila civilno upravo. Temu je sledil bliskovit vzpon in mesto je dobilo svojo samoupravo. Prav tako so v mestu delovale carinska služba, urad za davek na dediščino in arhiv province Zgornje Panonije. Trgovina in obrt sta v mestu bili dobro razviti.
Posledično je dobremu razvoju v mestu sledilo tudi prebivalstvo. Le-to je prihajalo iz različnih koncev velike rimske države. Pisana paleta Petoviončanov je povzročila razlike med njimi tako v kulturnem smislu kot tudi v pestrosti verskih kultov. V mestu so se pričele mešati različne religije. Prvotna religija Rimljanov je bilo verovanje v rimske bogove (politeizem). Keltski staroselci so ohranjali kulte svojih prednikov. Posledično so med verstvi v Petovioni bili tudi različni kulti, ki imajo svoje korenine v keltski kulturi. Poleg keltskih kultov so se pojavili tudi različni kulti z Vzhoda, ki so jih med Petoviončane prinesli vzhodnjaki. Eden izmed vzhodnih kultov, mitraizem, se je v mestu posebej dobro izoblikoval. Kljub prvotni politeistični religiji v rimskem imperiju so uveljavljeni kulti vedno bolj nakazovali na prvine monoteizma. Pomembnejši monoteistični religiji, ki sta se uveljavili v Petovioni, sta bili judovstvo in krščanstvo. Slednje je bilo dolgo nedovoljeno. O prisotnosti judovstva v mestu nam pričajo zapisi Viktorina Petovionskega, ki je bil prvi znani škof v mestu. Bil je krščanski pisec, ki se je v svojih spisih posvečal zlasti komentiranju Svetega pisma.
Ključne besede: religija, Petoviona, rimski bogovi, kulti, Nutrice, Mitra, Viktorin Ptujski
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1355; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,06 MB) |
6. JAVNE PRIREDITVE V RIMUBojan Vogrin, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene javne prireditve v Rimu. Ljudje, ki niso imeli dela, in tisti, ki popoldne po službi niso imeli kaj početi, so obiskovali gledališke predstave, dirke, gladiatorske boje in igre, ki so jih prirejali ob praznikih v čast bogovom. Vodilni politiki in vladarji niso dopustili, da bi se rimsko ljudstvo dolgočasilo ali trpelo zaradi lakote, saj bi to lahko vodilo do nezadovoljstva in uporov. S tem, ko so zapravljali velike vsote denarja za različne prireditve in razvajali ljudstvo, so si načrtno krepili oblast. Tudi če je bila državna blagajna bolj prazna, so skušali rimskemu ljudstvu zagotoviti in dati čim več prireditev. Na začetku diplomskega dela sem najprej predstavil bogato zgodovino rimskega imperija vse do propada njegovega zahodnega dela leta 476, potem pa sem obravnaval izvor in ozadje javnih prireditev, rimski koledar, praznike in igre, dirke, gledališče ter na koncu še amfiteater in gladiatorske boje. Ugotovil sem, da so med vsemi razvedrili Rimljani imeli najraje gladiatorske igre. To je bil praznik, ki ga je veselo slavilo vse mesto.
Ključne besede: Rim, rimski koledar, prazniki, igre, dirke, gledališče, amfiteater, gladiatorske igre, Circus Maximus, Kolosej
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1693; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,68 MB) |
7. Gradnja ločnih konstrukcij v antičnem RimuNejc Hanžel, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga obravnava gradnjo ločnih konstrukcij v antičnem Rimu. Na kratko je opisan razvoj gradbeništva in tehnologij grajenja pred Rimskim imperijem. Opisani so načini pridobivanja, obdelave, vgrajevanja in transporta različnih gradbenih materialov. Podanih je nekaj informacij o rimskem znanju matematike in teoretičnih znanjih, ki so jih Rimljani uporabljali pri gradnji. Glavni del naloge nam poda informacije o statičnem sistemu loka, njegovem kronološkem razvoju in tehnologiji grajenja različnih ločnih konstrukcij. Največje rimske gradnje so prikazane v obliki časovnega traku.
Ključne besede: lok, obok, kupola, rimski beton, opeka, gradbeništvo, antični Rim, Rimljani, zgodovina, antika
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1780; Prenosov: 232
Celotno besedilo (5,81 MB) |
8. MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČENace Novak, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bom govoril o Mednarodnem kazenskem sodišču (MKS). Gre za neodvisno stalno sodno instanco, ki je bila ustanovljena z Rimskim statutom leta 1998 in ima sedež v Haagu na Nizozemskem. Pristojno je za najhujša kazniva dejanja mednarodnega značaja kot so genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresija, ki so storjena s strani fizičnih oseb na ozemlju katere od držav, ki so podpisnice Rimskega statuta.
Prav tako ima MKS svoje neodvisne organe: sodnike, tožilstvo in tajništvo, ki jih sestavljajo najuglednejši strokovnjaki na področju kazenskega prava in drugih pravnih področjih, kot so mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic.
Za nemoteno delovanje sodišča je potrebno tudi sodelovanje držav pogodbenic, katere so dolžne sodelovati s sodiščem pri preiskavi in pregonu kaznivih dejanj, ki spadajo pod njeno pristojnost. Eni izmed glavnih oblik sodelovanja sta predaja oseb sodišču in začasen odvzem prostosti osebam, za katere sodišče zahteva predajo.
Države pogodbenice morajo za uspešno sodelovanje s sodiščem prilagoditi tudi svoje notranje pravo. Republika Slovenija je v ta namen sprejela ZSMKS, kateri ureja področja, ki jih opredeljuje Rimski statut in pred tem niso imela pravne podlage v slovenski zakonodaji. Prav tako je bil slovenski zakonodajalec primoran poseči tudi v spremembe Ustave, kot je sprejetje 3.a člena in sprememba 47. člena ustave, ki opredeljuje predajo osebe.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, genocid, predaja osebe, Ustava
Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 2780; Prenosov: 438
Celotno besedilo (509,24 KB) |
9. Quis custodiet ipsos custodes : zaščita človekovih pravic v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščemSabina Zgaga Markelj, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Mednarodno kazensko pravo se je dolgo osredotočalo predvsem na zagotavljanje kazenske odgovornosti storilcev mednarodnih hudodelstev, a mora to zagotoviti tudi v okviru poštenega kazenskega postopka. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali za zagotavljanje zakonitosti postopka potrebujemo tudi zunanji nadzor. To je postalo relevantno predvsem z ustanovitvijo stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča. Prispevek preverja hipotezo, da Rimski statut pozna ustaljene možnosti uveljavljanja pravic obdolženca, da pa bi bil kljub temu potreben zunanji nadzor. Na začetku obravnava obstoječe možnosti uveljavljanja oziroma sankcioniranja kršitev človekovih pravic v postopku pred MKS; preko vlaganja pravnih sredstev, kazenske, civilne ali odškodninske odgovornosti ali izločitve nedopustnih dokazov. Drugi del prispevka pa vsebuje razmislek o vključitvi MKS v obstoječe univerzalne, regionalne ali nacionalne nadzorne mehanizme.
Ključne besede: Rimski statut, izločitev nedopustnih dokazov, pravice obdolženca, procesna kršitev, kazenska odgovornost, odškodninska odgovornost, imuniteta, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2417; Prenosov: 715
Celotno besedilo (333,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
