| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Translating Sound Figures in Children's Literature
Janja Glavač, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška književnost je pomemben element v razvoju opismenjevanja, obstoječo široko ponudbo pa dodatno obogatijo tudi številni prevodi. Prevajalci otroške književnosti pa se spopadajo s posebnimi izzivi, saj morajo pri svojem delu upoštevati tako mlade bralce in obstoječe norme, kakor tudi jezikovne ovire, ki so pomemben dejavnik pri prevajanju zvočnih figur, le-te pa so pogosto uporabljene v literaturi za najmlajše bralce. Z opisom najpogostejših zvočnih figur, kot so aliteracija, asonanca, onomatopija, rima in s številnimi primeri le-teh v dveh prevodih sem želela ugotoviti katere figure je moč prevesti, katere predstavljajo problem ter hkrati predstaviti moje rešitve za obstoječe probleme.
Ključne besede: prevajanje, otroška književnost, zvočne figure, aliteracija, onomatopija, rima
Objavljeno: 20.11.2009; Ogledov: 2326; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (473,93 KB)

2.
PREVOD NEVERBALNIH PRVIN NA PRIMERU GRIMMOVIH IN ANDERSENOVIH PRAVLJIC
Tina Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prevod neverbalnih prvin na primeru Grimmovih in Andersenovih pravljic Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer so obravnavane pomembnejše neverbalne prvine mladinske književnosti, in iz praktičnega dela, v katerem so analizirani angleški in slovenski prevodi nebesednih prvin v izbranih pravljicah Pepelka, Janko in Metka ter Cesarjev slavec. Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti v kolikšni meri so se prevodi nebesednih prvin v izbranih pravljicah spreminjali skozi obravnavana obdobja in kakšno pozornost so nebesedni komunikaciji avtorji posvečali. Hipoteza, ki jo v diplomskem delu poskušamo dokazati je, da prevodi sodobnejšega obdobja posvečajo manjšo pozornost prevajanju izbranih neverbalnih prvin v primerjavi s prevodi starejših obdobij. Primerjana so sekundarna besedila, t.j. prevodi pravljice iz izvornega besedila (nemščina in danščina) v angleški jezik, z njegovimi prevodi v slovenski jezik. Izbrane so bile takšne neverbalne prvine, ki jih je v besedilu moč opaziti brez razumevanja pomena besed. Pri neverbalnih prvinah rima, aliteracija in onomatopeja je pomemben učinek, ki ga imajo na bralca besedila in ne njihov pomen. Sekundarni prevodi v slovenski jezik so razdeljeni v tri različna obdobja, pri čemer se ugotavljajo pristopi k prevajanju neverbalnih prvin v vsakem posameznem obdobju. Z analizo primerov je bilo ugotovljeno, da so avtorji sekundarnih slovenskih prevodov v starejših obdobjih posvečali manjšo pozornost pri uporabi neverbalnih prvin v besedilu kakor avtorji sodobnejših prevodov izvornega besedila.
Ključne besede: Ključne besede: književno prevajanje, rima, aliteracija, onomatopeja, nebesedna komunikacija
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1938; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (865,30 KB)

3.
Prevajanje pesmi na primeru filma Nesrečniki
Sebastjan Leskovar, 2016, magistrsko delo

Opis: Pesem velja za eno najzahtevnejših, če ne celo najzahtevnejšo besedilno vrsto za prevajanje. Nekateri trdijo celo, da je neprevedljiva. S to magistrsko nalogo smo dokazali, da je pesmi mogoče prevajati, s prevodom pa lahko dosežemo enak učinek kot z izvirnikom. Najprej smo postavili teoretski okvir za prevajanje pesmi. Pesem smo definirali, razložili temeljne izraze in razvili problematiko tega področja. Nato smo predstavili normativni model devetih principov, osnovni model za analizo. Našteli smo različne načine prevajanja in težave, s katerimi se srečujemo pri prevajanju. V empiričnem delu smo ta teoretični okvir uporabili na primeru pesmi Work Song in Stars iz filma Nesrečniki. Analizirali smo štiri različne prevode in navedli, v čem se razlikujejo. S tem smo pojasnili, da glede na namenskost prevoda obstaja več različnih načinov prevajanja poezije.
Ključne besede: prevajanje pesmi, film Nesrečniki, poezija, ekvivalenca, rima, metrum
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 537; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
PREGOVORI O ČEBELI IN MEDU
Damjana Cvetko, 2016, diplomsko delo

Opis: Čebele je preprosto ljudstvo od nekdaj cenilo zaradi medu in voska ter pozitivnih lastnosti (delavnost, gospodarnost, nesebičnost), ki jih je skupaj z medom spretno vpletlo v pregovore. Slednji so predmet raziskovanja paremiologije, etnologije, jezikoslovja in slovstvene folkloristike. Posledica različnih vidikov raziskovanja so različne definicije pregovorov. Poseben odnos slovenskega človeka do čebele se kaže tako v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija) kot tudi v zunajjezikovni dejanskosti (panjske končnice, čebelnjak). Motivacija za pregovore s sestavinama čebela in med izhaja iz življenja čebel, čebelarjenja in lastnosti medu. Pregovori so torej odsev kmečkega sveta, ki hkrati odražajo razmišljanje, verovanje, védenje, vrednote in prepričanje preteklega časa. Slovenski prednik je bil tesno povezan z naravo in katoliško vero, kar je vidno zlasti pri vremenskih pregovorih (čebela, med). Sporočilo pregovorov je preoblikovano v poetično obliko. Gradniki slednje pa so zlasti: rima, asonanca, hiperbola, elipsa, metafora in primera. Glede notranje strukture prevladujejo primerjalni pregovori, medtem ko so oziralni pregovori prevladujoči z vidika zunanje strukture.
Ključne besede: Pregovor, paremiologija, etnologija, čebela, med, rima, metafora, hiperbola, elipsa.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1923; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Racionalno načrtovanje potencialnih antidepresivov iz skupine reverzibilnih inhibitorjev monoamin-oksidaze A
Marko Breznik, 2017, diplomsko delo

Opis: Klinična depresija je poglaviten vzrok invalidnosti in pomemben dejavnik tveganja za samomor, ki je nadpovprečno pogost vzrok smrti v Sloveniji. Kljub zahtevnosti se motnja lahko zdravi uspešno in ima dobro prognozo. Antidepresivi se za zdravljenje depresije in drugih motenj uporabljajo vse pogosteje; navkljub obsežnim raziskavam pa za ta zdravila še vedno obstajajo številne možnosti izboljšav. Antidepresivi iz skupine reverzibilnih inhibitorjev monoamin-oksidaze A (RIMA) so bili doslej zapostavljeni zaradi pogostega enačenja s skupino antidepresivnih zdravil, ki so se na encim monoamin-oksidazo (MAO) vezali ireverzibilno in s tem povzročali smrtno nevarne interakcije s hrano. RIMA predstavljajo drugo generacijo antidepresivov z encimskim delovanjem in teh interakcij ne povzročajo, prav tako imajo bistveno zmanjšano tveganje interakcij z drugimi zdravili. Na osnovi dobre učinkovitosti, varnosti, ugodnega profila stranskih učinkov ter pomanjkanja predstavnikov te skupine na trgu, smo se v diplomskem delu osredotočili na racionalno načrtovanje antidepresivov tipa RIMA. Harmin je naravna spojina s tradicionalno rabo kot RIMA. Po strukturi predstavlja majhno, rigidno molekulo z dobro absorpcijo, penetracijo krvno-možganske pregrade in nanomolarno inhibitorno koncentracijo MAOA, vendar zaradi pomanjkanja selektivnosti delovanja povzroča številne stranske učinke. Reševanja problematike smo se lotili po treh pristopih. Zdravilom-podobne substance smo razvrstili po strukturni podobnosti derivatu harmina, ki tvori dodatne interakcije v lipofilnem žepku aktivnega mesta in ima in vitro izboljšano afiniteto za MAOA. Najbolj podobne molekule smo sidrali v tarčo in jih razvrstili po oceni vezavne energije. Kot rezultat prvega pristopa navajamo 100 tarči najbolje prilegajočih se molekul, za katere lahko pričakujemo spremembe v delovanju na sekundarnih mestih; vezava na MAOA pa je (vsaj in sillico) ohranjena. Struktura 15 najboljših ujemanj prvega pristopa nakazuje dobre farmakokinetične lastnosti. Iz njih smo vzeli fragmente, ki segajo v lipofilni žepek, ter jih inkorporirali na ogrodje harmina. S tem smo pridobili nabor strukturnih derivatov harmina za bodoče in vitro študije in obogatili znanje o povezavi struktura-aktivnost za RIMA. Za derivate harmina, ki so rezultati drugega pristopa, predvidevamo izboljšano vezavo in s tem povezano višjo selektivnost delovanja. Zadnji pristop pa je temeljil na iskanju ligandov iz drugih podobnih kristalnih struktur na redefiniranem vezavnem mestu. Priporočene so variante uporabe in usmerjenega razvoja harmala alkaloidov v druge zdravstvene namene. Zlasti inovativno je zdravljenje Downovega sindroma in Alzheimerjeve bolezni z inhibicijo DYRK1A-kinaze.
Ključne besede: harmin, zaviralci, antidepresivi, racionalno načrtovanje, in silico, monoamin-oksidaza, MAO, RIMA
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 380; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici