Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Clostridioides difficile je Gram pozitivna, striktno anaerobna bakterija, ki tvori zelo odporne spore, in velja za eno najpomembnejših človeških črevesnih patogenih bakterij. Čeprav so najbolj raziskan rezervoar bakterije bolnišnična okolja, se v zadnjem času zaradi pogostejših okužb izven bolnišnic pojavlja več raziskav o okoljskih rezervoarjih. Spore, ki jih tvori bakterija, so odporne na različne kemične in fizikalne dejavnike ter se lahko prenašajo med različnimi okolji. Prisotne so v prsti, vodi, domačih kompostnikih, rečnih sedimentih, našli so jih na površinah v gospodinjstvih, podplatih obuval in šapah domačih živali. V okviru magistrske naloge smo preverili pogostost in raznolikost PCR-ribotipov v vzorcih komposta in iztrebkih malih sesalcev. Okrog vsakega od treh kompostnikov smo nastavili 6-8 živolovnih pasti za male sesalce. Vzporedno z ulovljenimi malimi sesalci smo vzorčili kompostnike na treh vzorčnih mestih. Skupno smo tako zbrali 9 vzorcev komposta in 16 vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Male sesalce smo determinirali do vrste in jih izpustili nazaj v okolje. Za nadaljnjo analizo smo uporabili le njihove iztrebke. Na bakterijo C. difficile je bilo pozitivnih vseh 9 vzorcev komposta in 2 vzorca iztrebkov malih sesalcev, kar je predstavljalo 12,5 % vseh vzorcev malih sesalcev. Skupno smo osamili 103 izolata, 91 iz vzorcev komposta in 12 iz vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Izolate smo razvrstili v 10 različnih PCR-ribotipov. Toksigen je bil samo en PCR-ribotip, in sicer 014/020, ki je pripadal toksinotipu 0. Iz iztrebkov smo osamili dva različna PCR-ribotipa. PCR-ribotip SLO 308 smo izolirali tako iz iztrebka malega sesalca kot iz vzorca komposta na isti lokaciji, kar nakazuje na možen prenos C. difficile med malimi sesalci in kompostom.
Ključne besede: Clostridioides difficile, osamitev, mali sesalci, kompost, Eno zdravje, molekularna karakterizacija, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (4,31 MB)

Opis: Bolnišnične okužbe (BO) so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo (OPZ), ki nastanejo v bolnišnici in predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Spremljanje njihove pogostosti se lahko uporablja kot kazalnik kakovosti za bolnišnice. K spremljanju spreminjanja pogostosti BO lahko pristopimo tudi s ponavljajočimi se presečnimi raziskavami BO. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (angl. European Centre for Disease Prevention and Control, ECDC) vsakih pet let koordinira izvedbo evropske presečne raziskave BO. Leta 2011 smo v Sloveniji opravili drugo Slovensko nacionalno presečno raziskavo BO (SNPRBO II), prevalenčno presečno raziskavo na dan (angl. point prevalence survey - PPS) v okviru evropske prevalenčne presečne raziskave BO. V raziskavi je sodeloval tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Visoko usposobljena zdravnica za obvladovanje in preprečevanje BO (ZOBO) je v UKC Maribor opravila vzporedno validacijo metode zbiranja podatkov, ki so jih zbrali anketarji v skladu s standardizirano metodologijo zbiranja podatkov, ki jo priporoča ECDC. Preverila je pravilnost zabeleženih podatkov za vse bolnike, pri katerih so anketarji prepoznali BO, in za vsakega petega bolnika, pri katerem anketarji niso prepoznali BO. Ob spremljanju širjenja mikroorganizmov znotraj bolnišnice in prepoznavanju izbruhov je pomembna tipizacija mikroorganizmov, ki so povzročili BO. V UKC Maribor smo se odločili za tipizacijo proti meticilinu odpornih zlatih stafilokokov (angl. Methicillin resistant Staphylococcus aureus, MRSA), saj je spremljanje MRSA obvezni kazalnik kakovosti v slovenskih bolnišnicah. Tipizirali smo tudi bakterijo Clostridium difficile (CD), saj marsikje v zdravstveno razvitih državah CD predstavlja kazalnik kakovosti in povzroča klinično pomembne okužbe. Za MRSA smo uporabili spa tipizacijo, za CD pa ribotipizacijo. Cilji doktorske naloge so vključevali: razvoj modificirane, delovno intenzivnejše metode za validacijo uporabljene »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v presečni raziskavi (»modificirana ECDC metoda«); ocenili smo prevalence BO ob uporabi »običajne ECDC metode« in »modificirane ECDC metode«, razvite v okviru doktorske naloge; občutljivost in specifičnost »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v primerjavi z »modificirano ECDC metodo« ter potrebo po nadomestitvi »običajne ECDC metodo« z našo »modificirano ECDC metodo«. Opisali smo značilnosti bolnikov, vključenih v presečno raziskavo, izpostavljenost invazivnim postopkom, BO, izolirane mikroorganizme in odpornost nekaterih mikroorganizmov na izbrane antibiotike ali skupine antibiotikov, ter uporabo antibiotikov. Spremljali smo dva izbrana povzročitelja BO, MRSA in CD, v časovnem obdobju enega leta in ocenili pomen molekularnih tipizacij za prepoznavanje in nadzor BO. V PPS smo vključili 991 bolnikov, to je vse bolnike, ki so bili hospitalizirani v UKC Maribor na dan raziskave. O vsakem smo zabeležili številne podatke, tudi o dejavnikih tveganja za BO, zdravljenju s protimikrobnimi sredstvi in BO. Z obema metodama smo prepoznali 52 bolnikov, ki so na dan raziskave imeli vsaj eno BO oziroma so bili na dan raziskave še vedno zdravljeni zaradi BO. Ustrezna ocena prevalence BO je bila 5,2 % (s 95 % intervalom zaupanja 3,9 % - 6,8 %). Največ BO so imeli bolniki v enotah za intenzivno zdravljenje (EIZ) 25,0 %, na kirurških oddelkih je imelo BO 6,2 % bolnikov, na ginekološkem in porodnem oddelku 4,4 %, na internih oddelkih 3,1 % bolnikov. Z univariatnimi in multivariatnimi analizami smo opredelili neodvisne dejavnike tveganja za BO: prisotnost vsadka v zadnjem letu, prisotnost urinskega katetra, operacija v zadnjih 30 dneh in intubacija. Skupno smo prepoznali 66 BO. Najpogostejše so bile okužbe spodnjih dihal (25 %), okužbe kirurške rane in okužbe sečil. 9 % BO je bilo prisotnih že ob sprejemu bolnika v UKC Maribor, 91 % BO pa je bilo pridobljenih v času aktualne hospitalizacije, največ v obdobju 4.–7. dne po sprejemu. V
Ključne besede: bolnišnične okužbe, presečna raziskava, prevalenca, proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus - MRSA, Clostridium difficile, spa tipizacija, ribotipizacija
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1926; Prenosov: 448
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Ključne besede: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2018; Ogledov: 1850; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Klostridiji so paličaste, obligatno anaerobne, po Gramu pozitivne bakterije, ki tvorijo izjemno odporne spore. Zaradi slednjega so klostridiji ubikvitarni, saj jih lahko najdemo v okoljih kot so prst, okoljske vode, prisotni pa so tudi v človeškem in živalskem prebavilu. Ena izmed pomembnih vrst tega rodu je bakterija Clostridium difficile, ki je trenutno v svetu eden izmed pomembnejših povzročiteljev bolnišničnih okužb. V zadnjem času pa narašča tudi število izvenbolnišničnih okužb. Bolezen povzročajo le toksigeni sevi, ki izdelujejo toksin A in/ali toksin B, ki sta glavna dejavnika virulence C. difficile. V diplomskem delu smo iz 6 različnih vrst/tipov prsti osamili več klostridijskih vrst, tudi C. difficile. Izolate smo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics), ki je komercialna fenotipska metoda za identifikacijo in temelji na analizi proteinov s pomočjo laserske svetlobe. Izolate C. difficile smo še karakterizirali, in sicer z dvema dobro razširjenima genotipizacijskima metodama: toksinotipizacijo in PCR ribotipizacijo. Skupno smo osamili 34 klostridijskih izolatov, ki so pripadali 7 različnim vrstam. Med njimi so prevladovale vrste Clostridium glycolicum (n=11), Clostridium bifermentans (n=5) in Clostridium mayombei (n=4). C. difficile (n=10) smo zaznali le v vzorcu sedimenta reke Drave, s selektivno gojitveno metodo. Skupno deset izolatov iz tega vzorca je bilo netoksigenih in PCR ribotipa 010. Največje število in raznolikost klostridijev smo določili v vzorcu komposta. Z raziskavo v diplomskem delu smo potrdili, da lahko v različnih okoljih pričakujemo različne predstavnike rodu Clostridium, raznolikost vrst pa je odvisna od tipa okolja nabranih vzorcev. Bakterije C. difficile sicer nismo našli v različnih vzorcih prsti, pač pa v rečnem sedimentu, kjer do sedaj v Sloveniji še ni bil opisan.
Ključne besede: klostridiji, prst, Clostridium difficile, identifikacija, toksinotipizacija, PCR ribotipizacija, raznolikost vrst
Objavljeno v DKUM: 13.11.2013; Ogledov: 3195; Prenosov: 346
Celotno besedilo (1,29 MB)