Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo analizira davčno- in socialnopravni položaj obmejnih delavcev v Evropski uniji, ki se pri uveljavljanju davčnih in socialnih ugodnosti v čezmejnem okolju soočajo z izzivi zaradi pravil na nacionalni, mednarodni in nadnacionalni ravni. Medtem ko so sistemi socialne varnosti koordinirano urejeni, neposredno obdavčenje dohodkov obmejnih delavcev v pravu EU ni niti harmonizirano niti koordinirano, ampak je v pristojnosti suverenega izvrševanja davčnih politik držav članic, ki so v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčenja po priporočilih Vzorčne konvencije OECD, prav tako pa so zavezane k spoštovanju nadnacionalnih načel in določb Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o Evropski uniji. Kljub obstoju dvostranskih davčnih konvencij porazdelitev davčnih pristojnosti vselej ne prinaša enakomerne obremenitve davčnih zavezancev in odpira mnogo vprašanj, in sicer od vprašanja pravičnosti obdavčitve, (ne)upravičenosti dodelitve ugodnosti, manj ugodnega obravnavanja ali celo do diskriminatornega obravnavanja, pa tudi do obravnavanja, ki per se ni v nasprotju s pravili nadnacionalnega prava, ter do vprašanja opravičenosti dvojne; bodisi ekonomske bodisi pravne obdavčitve. Odgovori na postavljena vprašanja v magistrskem delu prinašajo enoten zaključek, da lahko vztrajanje držav članic pri nacionalni davčni politiki, ki postavlja obmejne delavce v manj ugoden položaj, vodi do demografskega deficita in izkrivljanja davčne konkurence. Zato je nujna integracija nacionalnega davčnega sistema ali vsaj uskladitev fiskalnega režima z režimom sosednje države članice. V prihodnosti lahko takšna uskladitev privede do spontane harmonizacije neposrednega obdavčenja obmejnih delavcev, ki bi bila dobrodošla za ohranitev stabilnosti notranjega trga EU. Pri uveljavljanju socialnih ugodnosti so lahko obmejni delavci deležni tveganj zaradi uporabe dveh različnih zakonodaj ali pa, za razliko od davčnih ugodnosti, uživajo socialne dajatve po najugodnejši zakonodaji držav članic. V magistrskem delu je prikazan tudi položaj slovenskih obmejnih delavcev, zaposlenih v Avstriji, ki so z ukinitvijo davčne olajšave, za katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v letu 2013 ugotovilo neskladnost z načelom enakosti, zavezani k doplačilu davka v višjem znesku kot pred letom 2014. Z ukinitvijo olajšave obmejni delavci sicer niso višje obdavčeni kot preostali rezidenti, saj država izvršuje svoje davčne pristojnosti v čezmejnih situacijah enako kot v primerljivih domačih situacijah. Kljub temu ostajajo odprta vprašaja, ali so obmejni delavci ob uresničevanju temeljnih svoboščin prostega gibanja zaradi manj ugodne davčne obravnave diskriminirani.
Ključne besede: prosto gibanje obmejnih delavcev in samozaposlenih, rezident in nerezident, davčna suverenost, prepoved diskriminacije, izogibanje dvojnega obdavčenja, davčne in socialne ugodnosti
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 2631; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Šport je spremljevalec razvoja človeške družbe in posledično tudi njen odraz. V današnji družbi ima šport velik vpliv, saj je postal industrija z velikim ekonomskim vplivom na gospodarstvo. In čeprav imajo športniki v družbi posebno vlogo, davčna zakonodaja Republike Slovenije športnikov ne opredeljuje kot posebno kategorijo. Zgolj v posameznih določbah se nanje neposredno sklicuje, vendar pojma ne definira. Zakon o dohodnini deli davčne zavezance po domicilu, torej na rezidente in nerezidente. Dohodki rezidentov so obdavčeni po svetovnem dohodku, medtem ko so dohodki nerezidentov obdavčeni po viru dohodka. Rezidentom Slovenije se enkrat letno odmeri davek od dohodka, t. i. dohodnina. Posebno pozornost je potrebno nameniti razločevanju med športnikom, ki je precej ohlapen pojem, ter poklicnim in vrhunskim športnikom, ki sta posebni kategoriji. Športnik je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje zakonske kriterije, kar pa ne pomeni, da bo za svojo aktivno ukvarjanje s športom tudi obdavčena. Poklicni športni deluje na trgu kot samostojni podjetnik. V kolikor vrhunski športnik izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, je upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost. Športnik lahko v okviru svojega udejstvovanja v športu prejema dohodke iz različnih virov. Bodisi gre za dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, bonitete, dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, dohodek iz osebnostnih pravic, drugih dohodkov, sponzorske pogodbe itd.. Bistveno je predvsem razločevanje, kdo je upravičen do dohodka, iz katerega vira ga je pridobil ter kakšna je stopnja obdavčitve. Sodobna praksa opravljanja storitev s področja športa se odmika od tradicionalnega pojmovanja, saj nekateri športniki ustanavljajo družbe, ki delujejo kot ponudniki storitev, katere opravlja športnik. Davčni zavezanec je v tem primeru pravna oseba. Razlog je v višini obdavčitve dohodka pravne osebe in fizične osebe. Globalno gospodarstvo ter izvajanje storitev znotraj Evropske unije ter tretjih držav, lahko pripelje do položaja, da dve državi obdavčita isti dohodek. V tem primeru pride do dvojnega obdavčenja, ki ga skušajo države odpraviti z različnimi bilateralnimi ali multilateralnimi pogodbami.
Ključne besede: šport, športnik, poklicni športnik, rezident, nerezident, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, samostojni podjetnik, davčna osnova, mednarodno obdavčenje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 2073; Prenosov: 236
Celotno besedilo (952,40 KB)

Opis: Dejstvo, da oseba dela zunaj svojih meja, ne sme biti razlog za povečano davčno obremenitev, saj bi bilo neupravičeno. Zato večina držav v primeru neomejene davčne obveznosti upošteva načelo svetovnega dohodka, v primeru omejene davčne obveznosti pa načelo po viru. Po načelu svetovnega dohodka so v obdavčenje zavzeti vsi dohodki davčnega zavezanca, ne glede na to, kje so bili ustvarjeni. Svetovni dohodek se tako obdavčuje v rezidentni državi. Za izogibanje dvojnemu obdavčevanju pa države sklepajo sporazume. V njih določijo pravila kako bodo obdavčeni dohodki. Državi tako določita do katere meje uporabljata svoje zakone in jih omejita.
Ključne besede: Italija, načelo svetovnega dohodka, metoda odbitka, metoda oprostitve, dvojno obdavčevanje, rezident.
Objavljeno v DKUM: 19.11.2013; Ogledov: 3731; Prenosov: 258
Celotno besedilo (587,46 KB)

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava in predstavlja osnovne značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb in davčne olajšave. Gospodarske družbe se v času finančne krize zaradi težkih gospodarskih razmer vse pogosteje srečujejo s težavami v poslovanju. Eden izmed načinov, kako olajšati družbam poslovanje in obstoj na trgu, je lahko tudi optimizacija davčne osnove s pomočjo davčnih olajšav. Davčne olajšave so v diplomskem delu podrobno obravnavane in na praktičnem primeru gospodarske družbe AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o. tudi predstavljene. Prav tako je predstavljen vpliv pravnoorganizacijske oblike subjekta na obdavčitev. Ker gospodarske družbe največkrat poslujejo v različnih državah po svetu, se je avtor v diplomskem delu dotaknil tudi problema dvojne obdavčitve. Obravnavano tematiko je avtor želel približati vsem osebam, ki se z obdavčitvijo pravnih oseb srečujejo, predvsem pa je želel davčne zavezance opozoriti na pomen davčnih olajšav v času finančne krize.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, neposredni davek, rezident, nerezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, dvojna obdavčitev, pravnoorganizacijska oblika subjekta, davčni odtegljaj
Objavljeno v DKUM: 27.08.2013; Ogledov: 2153; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Dohodnina je davek, ki obdavčuje dohodke fizičnih oseb. Najpomembnejši vir dohodnine so dohodki iz zaposlitve rezidentov RS, ki praviloma že med letom plačujejo akontacijo dohodnine kot odbitek davka pri plači. Na začetku vsakega leta (praviloma v mesecu marcu) se naredi obračun dohodnine za preteklo leto. Obračun nam pokaže, kolikšen znesek dohodnine je od vseh svojih dohodkov zavezan rezident RS plačati ter koliko je med letom že plačal. V primeru, da je med letom plačana akontacija dohodnine višja od zneska odmerjene dohodnine, je zavezanec upravičen do vračila presežka, v nasprotnem primeru mora razliko doplačati. Zavezanci za dohodnino so od leta 2005 dalje vsi rezidenti RS, ki dosegajo po Zakonu o dohodnini z dohodnino obdavčljive dohodke. Z dohodnino se obdavčijo vsi dohodki rezidentov RS, ne glede na to, kje je dohodek dosežen. Do leta 2005 rezidenti, ki svoje dohodke dosegajo v tujini, v RS dohodnine niso plačevali. Z novo zakonodajo iz leta 2009 ZDavP-2 in ZDoh-2 zavezancem, ki svoje dohodke dosegajo v Avstriji, poleg splošne olajšave in vseh ostalih (v primeru, da zavezanec zadostuje zahtevanim pogojem) priznavata dodatno znižanje davčne osnove za izračun letne dohodnine iz naslova posebne osebne olajšave za čezmejne delovne migrante, ki za leto 2010 znaša 7.112,00 EUR. Zavezanci so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so upravičeni tudi do odbitka v tujini plačanega davka. Znesek priznanega odbitka tujega davka se izračuna po odstotku, ki je enak deležu tujih dohodkov v vseh doseženih dohodkih oz. največ do višine odmerjene dohodnine. Odstotek priznanega odbitka se računa od odmerjene dohodnine. Zavezanci se obdavčijo po enaki dohodninski lestvici. S pomočjo primerjalne analize smo ugotovili, da ob predpostavki, da zavezanec v vseh treh primerih dosega enake bruto dohodke, se mu od plače plačuje enak znesek prispevkov za socialno varnost in uveljavlja enak znesek plačane dohodnine, obdavčitev temelji na neenakosti in nepravičnosti. Zavezanca se v različnih primerih vira dohodka različno obdavči – njegova obveznost za plačevanje dohodnine se razlikuje glede na vir dohodka. Takšna zakonodaja in obdavčitev je v nasprotju z načelom enakosti in pravičnosti, saj ob predpostavki, da zavezanec dosega iste bruto dohodke, v vseh treh primerih plača različno visok znesek dohodnine in je njegova obveznost do države z vidika dohodnine različna.
Ključne besede: dohodnina, rezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčna olajšava, olajšava za čezmejne delovne migrante, odbitek tujega davka, svetovni dohodek, mednarodni sporazum, prispevki za socialno varnost
Objavljeno v DKUM: 07.12.2011; Ogledov: 3928; Prenosov: 265
Celotno besedilo (263,78 KB)