| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala v slovenskem in nemškem pravu
Nino Ćaćić, 2020, magistrsko delo

Opis: Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala je ena izmed sprememb osnovnega kapitala. Za delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo je urejeno v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Nemški pravni red pa to ureja v dveh zakonih. Za delniško družbo je urejeno v Aktiengesetzu (AktG), za družbo z omejeno odgovornostjo pa v GmbH-Gesetzu (GmbHG). Da se lahko poenostavljeno zmanjšanje izvede, morajo biti pri vseh družbah podane določene predpostavke, ki se ravnajo po obstoju rezerv v lastnem kapitalu družbe. Zaradi različne členitve lastnega kapitala se pravna reda pri tem razlikujeta. Vendar pa je v vseh primerih odločilen njihov delež od osnovnega kapitala. Namen, za katerega se lahko uporabi znesek, ki je nastal iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala, je v bistvu pokrivanje izgube in odvajanje v kapitalske rezerve. S poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala se načeloma zasleduje cilj sanacije družbe. Ker je poslovanje v Nemčiji dinamičnejše, je nemški pravni red razvil določene institute, ki še bolj pospešujejo sanacijo. Najpomembnejša je možnost povratnega učinka, s katerim se poseže v letno poročilo lanskega poslovnega leta. Družba pa pri svojem sanacijskem namenu ni neomejena, temveč je pri tem omejena s pravili za varstvo upnikov in družbenikov. Zaradi skope ureditve poenostavljenega zmanjšanja se to varstvo največkrat povezuje s splošnimi bilančnimi pravili. Prav tako pa teorija za potrebe poenostavljenega zmanjšanja prilagaja razlago teh bilančnih pravil. Najbolj vidno je to pri pojmu zakonskega rezervnega sklada. Nemški pravni red tako varstvo upnikov kot tudi družbenikov natančno (podrobneje kot ZGD-1) ureja v številnih določbah AktG in GmbH. Rešitve pri tem pa so v veliki meri podobne. Ločiti je treba med varstvom upnikov ex ante in ex post. Prvo se osredotoča na varstvo med ali pred postopkom poenostavljenega zmanjšanja, drugo varstvo pa velja po opravljenem postopku poenostavljenega zmanjšanja. Družba z omejeno odgovornostjo je glede tega podnormirana, saj 520. člen ZGD-1 ne predvideva smiselne uporabe ex post varstva, ki je urejen v 380. členu ZGD-1 pri delniški družbi. Pri poenostavljenem zmanjšanju je prav tako treba upoštevati splošna pravila o osnovnem kapitalu in neveljavnosti sklepov skupščine družb.
Ključne besede: d.d., d.o.o., AG, zakonski rezervni sklad, poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, pokrivanje izgube, izplačilna prepoved, kapitalske rezerve, bilančno pravo.
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 593; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (664,96 KB)

2.
OBDAVČITEV DRUŽBENIKOV OB LIKVIDACIJI GOSPODARSKE DRUŽBE
Marija Uršnik Jazbec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga obravnava obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. V zvezi s tem se v magistrski nalogi obravnavajo odprta vprašanja v zvezi s samim postopkom likvidacije, ki se začne bodisi po določilih ZGD-1, bodisi po določilih ZFPPIPP. Bistveno je, da v postopku likvidacije gospodarski subjekt poravna vse svoje obveznosti, preden se izbriše iz sodnega registra. Cilj predpisov o prenehanju družbe sta torej zlasti varstvo upnikov in zagotovitev lastnine nad premoženjem družbe, ki preneha biti nosilec lastninskih pravic. Lastnina, ki ob likvidaciji gospodarske družbe preide na družbenike, pa ima določene davčnopravne posledice, ki se obravnavajo v tej magistrski nalogi. Na kratko je obravnavan računovodski in davčni vidik likvidacije gospodarske družbe z obrazložitvijo posebnosti. Poseben poudarek pa je na odgovoru na odprta vprašanja v zvezi z obdavčitvijo družbenikov ob likvidacije gospodarske družbe. V tej zvezi je podan odgovor na to, kdo so lahko družbeniki gospodarske družbe, ki preneha, kakšna je obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe, ki je seveda odvisna od tega ali je družbenik pravna ali fizična oseba. Podan je odgovor na vprašanje, v katerih primerih se ob likvidaciji gospodarske družbe obdavčijo dohodki, podobni dividendam in v katerih primerih se obdavči kapitalski dobiček. Prav tako je obrazloženo, v katerih primerih se davek plača na podlagi davčnega odtegljaja in kdo je zavezanec za plačilo davka. Obrazložen je tudi postopek v zvezi z oddajo davčnega obračuna, kdaj mora biti oddan, kdo ga mora oddati, itd. Zelo velik poudarek pa je namenjen razkritju skritih rezerv, ki so z vidika davčne zakonodaje še posebej pomembne ob prenehanju gospodarske družbe. Skrite rezerve so opredeljene kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna. Z vidika davčnopravne zakonodaje je relevantno to, da skrite rezerve obstajajo in da so ob prenehanju gospodarske družbe obdavčene. V zvezi s celotno obravnavano tematiko te naloge sem zbrala sodno prakso in analizirala primere ter z njimi argumentirala obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. Prav tako sem na koncu obravnavala tudi primere v zvezi z davčnopravnim vidikom čezmejnega prenosa sedeža družbe v EU in v tej zvezi obdavčitev družbe in njenih družbenikov.
Ključne besede: likvidacija gospodarske družbe, davčni obračun, davčni odtegljaj, dohodki, podobni dividendam, kapitalski dobiček, skrite rezerve
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1429; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
4.
MEDNARODNE DENARNE REZERVE CENTRALNIH BANK
Sanja Koljić, 2012, diplomsko delo

Opis: Mednarodne denarne rezerve centralne banke uporabljajo predvsem za financiranje plačilnobilančnega primanjkljaja ter poravnavo mednarodnih plačilnih obveznosti s strani centralne banke. Med drugim centralne banke mednarodne denarne rezerve uporabljajo za odpravljanje ali preprečevanje nastanka plačilnobilančnih neravnovesij, s tem da vplivajo na devizni tečaj s posegi na deviznem trgu. Torej glavni razlog, da centralne banke imajo mednarodne denarne rezerve je možnost nastanka plačilnobilančnega primanjkljaja, ki ga pa same ne bi mogle ali hotele odpraviti z drugimi mehanizmi plačilnobilančnega prilagajanja. V diplomskem seminarju proučujemo mednarodni denarni sistem, Mednarodni denarni sklad, mednarodne denarne rezerve, pri čemer je poudarek na monetarnem zlatu, deviznih rezervah, rezervni poziciji pri Mednarodnem denarnem skladu ter posebnih pravicah črpanja (SDRs ̶ Special Drawing Rights), mednarodno likvidnost in mednarodne denarne rezerve Slovenije. Pri raziskavi nisem mogla izvesti anketnega vprašalnika ali intervjuja, zato sem podatke poiskala na internetnih straneh posameznih centralnih bank in jih vključila v svojo raziskavo. V raziskavi sem proučevala strukturo mednarodnih denarnih rezerv centralnih bank, torej obseg deviznih rezerv, monetarnega zlata, rezervne pozicije in posebnih pravic črpanja. Sama raziskava nam je pokazala, da so devizne rezerve najpomembnejši sestavni del struktur mednarodnih denarnih rezerv posameznih centralnih bank. Poleg deviznih rezerv je pomembno tudi monetarno zlato, in sicer predvsem za tradicionalna in močna gospodarstva. Rezervna pozicija pri Mednarodnem denarnem skladu in posebne pravice črpanja (SDR) pa imajo manjši pomen v strukturah mednarodnih denarnih rezerv.
Ključne besede: Mednarodni denarni sistem, Mednarodni denarni sklad, mednarodne denarne rezerve, monetarno zlato, devizne rezerve, rezervna pozicija pri Mednarodnem denarnem skladu, posebne pravice črpanja (SDRs ̶ Special Drawing Rights), mednarodna likvidnost.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1504; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (736,58 KB)

5.
Dileme o vpeljavi skupne konsolidirane davčne osnove (CCTB - common consolidated corporate tax base) za obdavčitev pravnih oseb
Boris Kostanjevec, Franc Pernek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava nekatere poglede na razprave v zadnjih letih v Evropski unijio vpeljavi skupne konsolidirane davčne osnove za
Ključne besede: obdavčitev, skrite rezerve, davek od dohodka pravnih oseb, obdavčenje, skupni trgi, dvojno obdavčenje, dobički
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 1085; Prenosov: 58
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
8.
9.
10.
UPRAVLJANJE Z DEVIZNIMI REZERVAMI NA PRIMERU REZERVNE BANKE AVSTRALIJE
Ana Keser, 2011, diplomsko delo

Opis: V skladu s priporočili IMF-a so torej mednarodne denarne rezerve Eurosistema definirane kot visoko likvidne, trgovalne in kredibilne terjatve, ki jih imajo ECB in nacionalne centralne banke držav, vključene v Eurosistem, do nerezidentov in so denominirane v tujih valutah (to pomeni v katerikoli valuti, razen v evrih). Mednarodne denarne rezerve omogočajo državam, da z njihovim črpanjem financirajo, praviloma kratkotrajno, plačilnobilančne primanjkljaje. Brez lastnih deviznih rezerv centralna banka ne more voditi politike deviznega tečaja in pri večini držav so devizne rezerve centralnih bank po obsegu daleč najpomembnejša oblika mednarodnih denarnih rezerv. Za devizne rezerve je pomembna tudi valutna sestava, s katero pa je povezano valutno tveganje, ki se mu nobena centralna banka ne more popolnoma izogniti, saj nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo s posameznimi valutami. Smo pa ugotovili, da bo vlogo svetovne rezervne valute v prihodnosti najverjetneje imel dolar ali evro, saj oba veljata za veliki konkurenčni gospodarstvi, ki imata odprt, likviden in dobro razvit finančni sistem. Avstralski dolar kot enotna valuta Avstralije je danes po obsegu peta najbolj priljubljena trgovalna valuta na deviznem trgu, in sicer takoj za ameriškim dolarjem, evrom, japonskim jenom in britanskim funtom. Njena trgovalna moč je zanimiva predvsem zaradi razmeroma visoke obrestne mere v Avstraliji, trajnostne gospodarske rasti ter močne finančne stabilnosti, ki jo RBA, kot centralna banka Avstralije, vodi z restriktivno fiskalno politiko v sodelovanju z ostalimi najpomembnejšimi upravljalnimi agencijami denarne politike tako na domačem kot mednarodnem trgu. Da je RBA vodila še bolj pregledno in aktivno upravljanje z deviznimi rezervami, je v portfelju rezerv uvedla kriterijske indekse, ki so določali sestavo valut in imetij ter likvidnost tega portfelja ohranjala z investicijami v tri glavne svetovne rezervne valute (ameriški dolar, evro, japonski jen).
Ključne besede: Devizne rezerve, mednarodne denarne rezerve, ECB, IMF, RBA, kriterijski indeksi.
Objavljeno: 23.01.2012; Ogledov: 1454; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (479,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici