| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primernost kombinacije različnih terminov strojne rezi in rezi korenin za jablano sorte 'gala'
Žiga Ladinik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih terminov strojne rezi v kombinaciji z rezjo korenin v nasadu jablan sorte 'Gala', starem šest let. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval štiri različne termine izvedbe strojne rezi (zimska rez, rez v času rdečega balona, rez po obiranju in korekcijska rez) v kombinaciji z rezjo korenin. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila masa enega ploda največja pri interakciji strojne rezi po obiranju in rezi korenin, število plodov in pridelek pa sta bila najvišja v primeru izvedbe strojne rezi v fazi rdečega balona in brez izvedbe rezi korenin. Bujnost rasti (vrednoteno preko spremljanja obsega debla in števila enoletnih poganjkov) je najintenzivneje pospešil kombiniran ukrep rezi korenin in izvedbe strojne rezi neposredno po obiranju.
Ključne besede: jablana, rez korenin, strojna rez, pridelek, bujnost
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 789; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
3.
Vpliv gnojila PRP na razprostranjenost korenin v tleh pri jablani na šibki podlagi M9
Iztok Uršič, 2014, diplomsko delo

Opis: V letih 2010, 2011 in 2012 smo izvedli poskus gnojenja s kalcijevim gnojilom PRP, ki se prišteva med aktivatorje tal. V poskus je bilo vključenih 40 dreves jablan sort 'Zlati delišes', 'Pinova', 'Breaburn', 'Gala', 'Gala' Schniga in 'Jonagold'. Prvo obravnavanje je predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja s kalcijem), drugo obravnavanje pa gnojenje z aktivatorjem tal PRP v odmerku 400kg/ha zgodaj spomladi, vsa tri leta poskusa. Pri vsaki sorti jablan sta bili izkopani po dve pedološki jami; ena pri kontrolnih drevesih in ena pri drevesih, pognojenih s PRP. V pedološke jame je bila postavljena pedološka mreža, sestavljena iz kvadratnega okvirja z merami 100 cm x 100 cm, v katerem je bila razpeta mreža z merami kvadratkov 10 cm x 10 cm. S pomočjo pedološke mreže smo prešteli korenine različnih debelin (od 0 do 6 mm in večje) ter ugotovili njihovo razporejenost v različnih globinah tal (od 0 do 100 cm). Rezultati so pokazali, da je gnojenje s kalcijevim gnojilom PRP, statistično značilno povečalo skupno število korenin pri sortah 'Pinova', 'Jonagold' in 'Gala', medtem ko pri ostalih sortah ta vpliv ni bil izrazit. Pri sortah 'Braeburn', 'Pinova' in ' Jonagold' je uporaba gnojila PRP povečala število debelejših korenin, glede razraščanja korenin v globino pa vpliva PRP nismo potrdili.
Ključne besede: jablana, razprostranjenost korenin, aktivator tal, kalcijevo gnojilo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 3068; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (980,46 KB)

4.
Anatomija in fiziologija tropske vodne solate (Pistia stratiotes L.) v termalni vodi pri Čatežu
Natalija Leskovar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo s katero smo poskušali ugotoviti kako temperatura vode vpliva na razširjenost, velikost in optimalno fiziološko delovanje vodne solate (Pistia stratiotes L.). Raziskava je potekala ob termalni vodi pri Čatežu in v laboratoriju na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Na terenu smo popisovali pojavljanje vodne solate vzdolž temperaturnega gradienta. Proučili smo ali se rastline v različnih temperaturnih razmerah med seboj razlikujejo v anatomski zgradbi korenin in listov ter njihovi učinkovitosti fotosinteze pri različnih temperaturah okolja. Meritve smo izvajali v mesecu marcu in v juniju 2012. Za merjenje fluorescence smo uporabili napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), za določitev vrednosti SPAD pa smo uporabili SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). Na terenu smo vzdolž temperaturnega gradienta določili 5 lokacij z večjimi temperaturnimi skoki, iz katerih smo nekaj svežih rastlin prenesli v laboratorij. V laboratoriju smo pripravili sveže mokre preparate. Iz vsake lokacije smo izbrali 10 listov 10 različnih rastlin in 5 korenin petih različnih rastlin in naredili prečne prereze, ki smo jih kasneje proučevali. Na makroskopskem nivoju smo rastlinam določili suho maso ločeno na biomaso listov in korenin, samim listom pa smo določili specifično listno površino (SLA). Z raziskavo smo potrdili dejstvo, da P. stratiotes L. najbolje uspeva v temperaturnem območju med 22 in 30 C, medtem, ko smo prišli do ugotovitev, da rast, razširjenost rastline poleg temperature pogojena tudi z drugimi dejavniki. Na naše rezultate je močno vplivala prisotnost čistilne naprave v Topli strugi.
Ključne besede: temperaturni gradient, čas adaptacije, SPAD, debelina listov, debelina korenin, vrednost SLA
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2105; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Topolistna kislica (Rumex obtusifolius L.)
Jure Vogel, 2012, diplomsko delo

Opis: Topolistna kislica (Rumex obtusifolius L.) je eden izmed najbolj trdovratnih plevelov na travinju. V diplomskem delu je strnjen pregled obstoječe domače ter tuje strokovne literature o topolistni kislici in predstavljeni rezultati dveh, v Zgornjih Hočah pri Mariboru in na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedenih poskusov s to rastlino. V prvem poskusu, ki smo ga izvedli spomladi 2007 na 72 parcelicah velikosti 5 x 5 m, smo topolistno kislico zatirali na dva načina, na 36 parcelicah smo plevel izkopavali z lopato »štiharico«, na preostalih 36 parcelicah pa smo plevel lokalno kemično zatirali s herbicidom Starane z aktivno snovjo fluroksipir – 1 MHE. Pri ročnem izkopavanju smo pri delovni storilnosti 0,899 rastlin na minuto dosegli 100 % uspešnost zatiranja, prav tako smo pri lokalnem kemičnem zatiranju dosegli 100 % uspešnost pri delovni storilnosti 5,78 rastlin na minuto. V drugem poskusu smo izkopane korenine narezali na dva dela (zgornji in spodnji) ter jih posadili v 3 pladnje napolnjene s rastnim substratom na globino do 5 centimetrov, po dveh mesecih smo ugotavljali uspešnost regeneracije in ugotovili, da se rastline lahko regenerirajo samo iz zgornjih delov korenin (8 cm).
Ključne besede: topolistna kislica, zatiranje, delovna storilnost, regeneracija iz korenin
Objavljeno v DKUM: 31.01.2012; Ogledov: 5038; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
DOLOČANJE OBSTOJNOSTI POLIMER BITUMENSKIH TRAKOV PROTI PREBOJU KORENIN NA OZELENJENIH STREHAH
Tina Miklavc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene osnovne lastnosti zelenih streh, zgodovinski razvoj, prednosti in slabosti, izvedba ozelenitve, ugotavljanje odpornosti polimer bitumenskih trakov proti preboju korenin. Za kvalitetno izvedbo ozelenjenih streh je treba poznati osnovne karakteristike vgrajenih materialov. Prav tako pomembne so rastline, ki jih posadimo za ozelenitev strehe. V diplomskem delu je predstavljen postopek odpornost polimer bitumenskih trakov na preboj korenin. Odpornost polimer bitumenskih trakov proti preboju korenin smo določili s pomočjo testiranja v rastlinjaku, kjer smo opazovali polimer bitumenske trakove izpostavljene vplivu korenin v skladu standardom SIST EN 13948:2007. Ugotovili smo, da korenine posajenih rastlin v času opazovanja niso prebile polimer bitumenskih trakov, prav tako ne spojev trakov. S tem smo ugotovili, da so bili spoji pravilno zavarjeni, kajti najbolj izpostavljeni so prav spoji.
Ključne besede: Zelena streha, ozelenitev, bitumenski trakovi, preboj korenin
Objavljeno v DKUM: 04.02.2010; Ogledov: 3355; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici