| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Hesse in hipiji: idejna primerjava : diplomsko delo
Aleksander Gube, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: nemška književnost, Hesse, Hermann, hipiji, družbena revolucija, Siddharta, Demian, Stepni volk, diplomska dela
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 3073; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (567,72 KB)

2.
Konstitucionalizem in rojstvo ameriške republike : diplomsko delo
Aljaž Selinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava nastanek države in njene ideološke temelje, pri čemer se ustavi predvsem pri Thomasu Hobbesu, Johnu Locku in Jean-Jacquesu Rousseauju, z namenom, da analizira njihov odgovor na vprašanje, kako nastane država. Nadalje se ukvarja s pojmom konstitucionalizma, ki ga namerava raziskati, zraven tega pa skuša utemeljiti namen ustave v državi. Poglavitni del naloge obsega prikaz razvoja ameriških kolonistov do oblikovanja neodvisne države. Podrobneje razloži vzroke, potek in razloge za ameriško revolucijo, natančneje pa želi ovrednotiti pomen same revolucije za nadaljnji politični razvoj. Tako ameriški kot tudi drugi. S prikazom težavnega položaja, v katerem se je znašla novonastala demokratična republika tik po »osvoboditvi«, osvetli politično zadrego, v kateri so se znašli t.i. očetje demokracije.
Ključne besede: zgodovina, filozofija, konstitucionalizem, ZDA, država, družbena pogodba, ustava, revolucija, kongres, deklaracija, neodvisnost, diplomska dela
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3332; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
ZAHOD IN REVOLUCIJA NA MADŽARSKEM 1956
Tibor Tomšič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pozitivne spremembe v Sovjetski zvezi po smrti Stalina se na Madžarskem niso v celoti odražale. Kljub temu, da je vlada Imreja Nagya v letih 1954-55 začela z reformami, je ponovni vzpon Rákosija na oblast le-te ustavila. Nezadovoljstvo državljanov je pod vplivom 20. kongresa KP SZ in dogodkov oktobra 1956 na Poljskem privedlo do demonstracij 23. oktobra 1956, ki so pod spletom okoliščin prerasle v oboroženo vstajo. Po intervenciji rdeče armade in ponovnem prihodu Nagya na oblast je kazalo, da se bodo dogodki na Madžarskem mirno razpletli, vendar je vse bolj očitna demokratizacija političnega življenja in opustitev monopola Partije Sovjetsko vodstvo prisilila k novemu vojaškemu posegu, ki je revolucijo popolnoma zatrl, na čelo nove vlade pa postavil Jánosa Kádárja. Zatrtje revolucije je jasno pokazalo, da Zahod brezpogojno priznava Sovjetski primat nad svojo interesno sfero. K pasivnosti Zahoda je pripomogla tudi njegova neenotnost zaradi anglo-francoske vojaške akcije v Egiptu, ki je dogodkom na Madžarskem odvzela veliko publicitete v zahodnih krogih. Kljub temu, da je bil vpliv zahoda na dogodke na Madžarskem zanemarljiv, je bil vpliv revolucije na zahodu velik. Sovjetska intervencija in zatrtje vstaje je zahodne komuniste soočila z nasilno naravo sovjetskega komunizma. Podpora vodstev nekaterih zahodno-evropksih komunističnih partij sovjetski intervenciji je povzročila nemalo trenj med vodstvi in člani teh partij. Nenazadnje je močno upadel tudi ugled Sovjetske zveze in komunizma nasploh v očeh zahodne javnosti.
Ključne besede: destalinizacija, Madžarska, revolucija 1956, odnosi med Zahodom in Vzhodom, komunizem, sueška kriza
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2204; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
POETIKA ROMANOV DRAGA JANČARJA: TO NOČ SEM JO VIDEL, DREVO BREZ IMENA IN GRADITELJ
Alenka Korbun, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poetiko romanov Draga Jančarja, in sicer To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj, ki so izhajali med letoma 2006 in 2010. Izbrani romani z zgodovinsko, vojno in ljubezensko tematiko temeljijo na podobnih motivih, temah in idejah. Osrednja tema druge svetovne vojne in komunistične revolucije na Slovenskem se zrcali v motivih vojsk (partizani, domobranci, četniki, nacisti, itd.) in v motivih avtoritarne oblasti, ki izvaja nasilje nad posameznikom. Vpogled v krizni čas vojne in revolucije je podan z različnih strani: poražene in zmagovalne. Osrednja tema romanov se prepleta s temo ljubezni in z eksistencialno tematiko (notranje stiske, strahovi, paranoje, dvomi, zaskrbljenost). Po idejni plati romani svarijo pred ideologijami, ki totalitarnim mehanizmom nasilja služijo kot orodje za vladanje in slepilo za množice. Literarni junaki, največkrat individualisti, želijo živeti izven ideologije in nočejo biti ujeti v »kolesu zgodovine«. Jančarjev slog in tehnike pisanja v izbranih romanih nihajo med zmernim modernizmom (To noč sem jo videl, Graditelj) in radikalnejšim, bolj eksperimentalnim modernizmom (Drevo brez imena). Med postmodernističnimi pripovednimi postopki izstopa medbesedilnost oz. citatnost. Jančar se v treh romanih poglablja v temne strani življenja, razkriva neprijetno resnico oz. zamolčano zgodovino. O krivicah in krutostih nekega »ostrega in surovega časa« pripoveduje bodisi objektivno z distance bodisi subjektivno, angažirano in z moralnim poslanstvom.
Ključne besede: Drago Jančar, roman, To noč sem jo videl, Drevo brez imena, Graditelj, druga svetovna vojna, komunistična revolucija, eksistencializem, modernizem, postmodernizem, literarni angažma.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 4440; Prenosov: 641
.pdf Celotno besedilo (827,04 KB)

5.
PRAŠKA POMLAD IN ŽAMETNA REVOLUCIJA V LUČI SLOVENSKIH ČASNIKOV
Sergeja Harinski, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zgodovino Češkoslovaške od njenih demokratičnih začetkov z Masarykom po prvi svetovni vojni, počasnega vzpona komunistov med in po drugi svetovni vojni, poskus reformacije komunističnega sistema v praški pomladi leta 1968 ter postopen in nenasilen padec komunističnega režima z žametno revolucijo novembra 1989. Namen naloge je analiza predvsem dveh prelomnih dogodkov v zgodovini Češkoslovaške, praške pomladi in žametne revolucije, zakaj prva ni uspela, zadnja pa je. Njen namen je tudi ugotoviti, kako sta o dogodkih avgusta 1968 in novembra 1989 poročala časnika Delo in Večer, cilj naloge pa, kako sta si revoluciji podobni in kako se razlikujeta. Zanimalo me je tudi, kakšne kratkoročne in dolgoročne spremembe je žametna revolucija prinesla v zgodovino Češkoslovaške in njenih prebivalcev. Pri raziskovanju sem uporabila knjige v slovenskem in angleškem jeziku, časopisne članke ter spletne vire. Razmere za uspeh »socializma s človeškim obrazom« leta 1968 so bile še nezrele in niso vključevale masovnih ljudskih množic, čemur so sledile čistke v partiji. Generacija leta 1989 pa s preteklostjo ni bila obremenjena, zato ni poznala strahu pred komunizmom. Pod Václavom Havlom, ki mu je uspelo vključiti ljudske množice, je bil uspeh zmage demokracije nad komunizmom zagotovljen.
Ključne besede: Praška pomlad, Žametna revolucija, Vaclav Havel, Aleksander Dubček, Gustav Husak, normalizacija, Državljanski forum, disidentstvo
Objavljeno: 11.01.2012; Ogledov: 3009; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (571,70 KB)

6.
DRUŽBENI AKTIVIZEM NA SPLETNIH OMREŽJIH V DRŽAVAH ARABSKEGA SVETA
Alen Cvišić, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporabo spletnih socialnih omrežij v namene družbenega aktivizma dajejo ljudem nov kanal za komunikacijo, medtem, ko pa so vprašljive uporabnosti teh v namene mobilizacije in organizacije, predvsem zaradi svojih strukturnih omejenosti. Preden prehitro sklepamo, da se spletna socialna omrežja uporabljajo le kot idealno orodje za širjenje demokracije, pa je potrebno predstaviti tudi drugo plat, in sicer uporabo teh v namene, ki niso nujno družbeno koristni.
Ključne besede: internet, družbeni aktivizem, spletna socialna omrežja, Facebook, Twitter, revolucija, novi mediji, Iran
Objavljeno: 10.10.2011; Ogledov: 10694; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

7.
8.
9.
10.
OBRT IN INDUSTRIJA
Liljana Rodošek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Obrt in industrija je opisan razvoj slovenske obrti in industrije, predstavljene so posamezne obrtne dejavnosti in industrijske panoge ter opozorjeno na številne druge posledice njunega pojavljanja v slovenski družbi. Obrt in industrija sta pomemben del človeške civilizacije, torej tudi kulturne zgodovine, saj v obeh panogah človek aktivno sodeluje oz. konstituira ter spreminja družbene pojave. Zato bo diplomska naloga govorila o družbenih, političnih in drugih kulturnozgodovinskih vidikih obeh gospodarskih dejavnosti. Obrt in industrija s svojim vplivom spreminjata življenje posameznika in družbe, povzročita nastanek novih družbenih oblik, kot so cehi, trgovina, mesta, industrijska območja ipd., ter tudi sicer sooblikujeta t. i. kulturno krajino.
Ključne besede: obrt, industrija, Slovenija, industrijska revolucija, železnica, obrtne šole, delavska društva.
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2220; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici