1. Kodificiranje Code Civil (1804) : med pravno tradicijo in revolucionarno reformo : magistrsko deloPatricija Ficko, 2025, magistrsko delo Opis: Moderne civilne kodifikacije iz 19. stoletja, so v evropskem prostoru pomenile izjemen prelom v pravni znanosti in revolucijo na področju obravnave civilnega prava. Prva takšna kodifikacija civilnega prava je bil francoski Code civil (1804). Pred 18. stoletjem resnih poskusov kodifikacije na francoskem ozemlju ni bilo, šele z revolucionarnim prevratom so se pojavile težnje h kodificiranju prava, ki bi odpravila zmedo starega režima (ancien régime). Pravo tega obdobja, katero so v revolucionarni dobi, za potrebe razlikovanja med novim in starim režimom, imenovali l'ancien droit, je bilo razdeljena na regijo običajnega prava na severu in regijo rimskega prava na jugu. Ta delitev v povezi s kraljevo zakonodajo je predstavljala zmedo pravnih virov in oteževala poskuse kodificiranja.
V času revolucionarnega obdobja je bilo več poskusov kodifikacije prava, vendar zaradi turbulentnega časa v družbi in nestrinjanja glede temeljnih postulatov prava, do nje ni prišlo. Šele z Napoleonovim prevzemom oblasti in ustoličenjem konzulata so se začeli prvi pravi koraki k pripravi civilnega zakonika. Tako je po več letnih prizadevanjih Code civil bil sprejet 21. marca leta 1804. S sprejetjem civilnega zakonika so se uresničile sanje, ki so navdihovale francoske pravnike več stoletij.
Code civil je bil edinstven podvig, saj je predstavljal kompromis med tradicijo ancien régime in radikalizmom revolucije. V skladu s t.i. duhom zmernosti je ubral pot med njima in v svojih določbah uspeh ohraniti ravnotežje med reakcionizmom in radikalizmom.
V Code civil je moč čutiti vpliv običajnega prava, rimskega prava, kanonskega prava, revolucionarnega prava in kraljevih ordonanc. Po vzoru Gajevih institucij je zakonik razdeljen na tri knjige, v samih določbah pa prevladuje vpliv običajnega prava. Vendar je običajnopravni značaj zakonika bil oslabljen z vključitvijo rimskega prava in revolucionarno miselnostjo časa v katerem je nastal.
Določbe Code civil so oblikovane enotno, sistematično, natančno in jasno. Razlog tega je bil v želji po odpravi zmede l'ancien droit. Določbe oblikovane v razumljivem slogu so olajšale implementacijo zakonika v praksi in zagotavljale splošno razumljivost. Tako so na ustrezen način omejili izjeme in nejasnosti. K prefinjenosti zakonika priča tudi njegov vpliv na razvoj prava po svetu. Avtoriteta, prestiž in domet zakonika je primerljiv le z rimskim pravom.
Ključne besede: kodifikacija, civilni zakonik, Code civil (1804), francoska revolucija, običajno pravo, rimsko pravo, pravna zgodovina
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,98 MB) |
2. Prispevek k poznavanju represije novih oblasti v Prekmurju v prvem obdobju po drugi svetovni vojni : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Trg dela in proces avtomatizacijeBenjamin William Cerkvenik Wraight, 2022, diplomsko delo Opis: Avtomatizacija predstavlja nov val tehnoloških sprememb, ki se vse pogosteje vpeljujejo v proizvodne procese. V diplomskem delu najprej pregledamo delovanje, odzive na spremembe in posebnosti trga dela. Temu sledi sistematičen pregled teorij tehnološkega napredka iz vidika različnih ekonomskih šol. S pomočjo analize empirične evidence preučujemo učinke avtomatizacijskih tehnologij na trgu dela. Učinke avtomatizacije na proizvodni dejavnik delo lahko opazujemo z več spremenljivkami. V našem delu se osredotočamo na spremembe plač, produktivnosti in zaposlenosti ob vpeljavi ali povišani rabi avtomatizacijskih tehnologij. Prihajamo do ugotovitve, da imajo te tehnologije različne vplive, saj lahko delovno silo neposredno nadomeščajo ali jo dopolnjujejo. Za gospodarstva se izzivi nahajajo v izkoriščanju prednosti in omejevanju morebitnih negativnih lastnosti in posledic avtomatizacijskih tehnologij.
Ključne besede: trg dela, tehnološki napredek, industrijska revolucija, avtomatizacija, robotizacija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Industrija 4.0 in izzivi za managementMatija Marković, 2022, diplomsko delo Opis: Priča smo velikim spremembam v našem okolju, četrta industrijska revolucija ali drugače imenovana Industrija 4.0 prinaša nove tehnologije in inovacije na številnih področjih. Industrija 4.0 bo močno vplivala na vse vrste organizacij in posledično na managersko prakso. V tem diplomskem delu obravnavamo pomembne tehnologije, ki so sestavni del Industrije 4.0. Čeprav Industrija 4.0 večinoma temelji na kibernetsko-fizičnih sistemih, smo preučili tudi druge tehnologije, kot so internet stvari, umetna inteligenca, storitve v oblaku idr. Izpostavljamo prednosti, ki jih ponuja organizacijam pa tudi določene izzive, ki se bodo pojavili. Industrija 4.0 bo organizacijam omogočila povečanje produktivnosti in izboljšanje proizvodnih procesov. Prav tako bo organizacijam omogočila, da se bolje povežejo s strankami in jih vključijo v proces oblikovanja izdelkov. Industrija 4.0 prav tako ponuja boljše delovne pogoje in varnejše delovno okolje za delavce, a hkrati ustvarja velike izzive glede pridobivanja novih znanj in usposabljanja zaposlenih. Pojav Industrije 4.0 predstavlja izzive na številnih področjih, od katerih je večina povezanih z njeno implementacijo. Naše delo je bilo osredotočeno na izzive za management. Ugotovili smo, da poleg številnih prednosti Industrija 4.0 prinaša tudi velike izzive, ki jih managerji morajo premagati, da bodo lahko uspešno implementirali Industrijo 4.0 v svoje organizacije. Managerji se bodo morali soočiti z izzivi, kot so izbira in oblikovanje strategij za pristop k Industriji 4.0, morali bodo oceniti stroške in koristi, ki jim jih Industrija 4.0 prinaša in ali so njihove organizacije pripravljene izkoristiti potencial novih tehnologij. Soočiti se bodo morali z izzivi oblikovanja nove organizacijske kulture, odprte za eksperimentiranje in spremembe, pripraviti bodo morali tudi druge zaposlene na uporabo novih tehnologij, in jim zagotoviti potrebne programe usposabljanja. Obravnavamo tudi temeljne koncepte, povezane z managementom in razvojem managementa skozi zgodovino. Verjamemo, da nam lahko pogled na spremembe, ki so se zgodile v preteklosti, pomaga pri soočanju z izzivi, ki so pred nami. Prav tako smo obravnavali potrebne kompetence za managerje v okolju Industrije 4.0 in podali predloge dobre prakse.
Ključne besede: Industrija 4.0, četrta industrijska revolucija, inovacije, tehnologija, management, izzivi za management.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2022; Ogledov: 1041; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,52 MB) |
5. Vpliv globalizacije in digitalizacije na management človeških virovMihaela Kiselak, 2022, magistrsko delo Opis: Za uspešnim podjetjem stoji sistem upravljanja s človeškimi viri, ki jim omogoča razvoj, izobraževanje in to v smislu inovativnosti, ustvarjalnosti, motiviranosti. Priznavanje človeških virov kot najpomembnejše premoženje organizacije pomeni ustrezno ravnanje z njimi. To je navsezadnje ključ do uspeha. Tudi ko gre za konkurenčne prednosti podjetja, mnogi avtorji priznavajo, da imajo pri tem ključno vlogo kakovostni človeški viri. Treba je razumeti, da veliko novosti, novih situacij, ki motijo našo stabilnost, ne bodo minile. Prihajale bodo vedno nove, drugačne. Izzivi bodo težji.
Druga polovica 20. stoletja je na gospodarskem in drugih področjih prinesla popolnoma neslutene spremembe in izzive, ki so močno spremenile ustroj in delovanje celotnega sveta. Priča smo bili razvoju na številnih področjih, pri katerih še posebej izstopa informacijsko komunikacijska tehnologija in seveda razvoj interneta. Zaradi vseh teh sprememb lahko danes upravičeno rečemo, da imamo svet na dlani. Ob boku globalnega razvoja pa predvsem v zadnjem desetletju intenzivno poteka še en izjemno pomemben proces, ki močno vpliva na naše bivanje in delovanje – digitalizacija.
Digitalizacija je omogočila, da so informacije začele potovati s svetlobno hitrostjo. S tem je začela ustvarjati hitre in nenehne družbene premike, ki se jim moramo ustrezno prilagoditi, če želimo, da bo naše podjetje v prihodnosti še obstalo na trgu. To prinaša številne izzive predvsem že uveljavljenim tradicionalnim srednjim in večjim podjetjem. A na drugi strani digitalizacija in globalizacija odpirata tudi ogromno priložnosti.
Zdaj so se vse hitreje začele razvijati tudi digitalne tehnologije, ki močno vplivajo na celotno svetovno gospodarstvo in družbo. Digitalna revolucija spreminja ustroj tega sveta in pred tem si ne smemo več zatiskati oči. V tem trenutku lahko zagotovo rečemo, da je zdaj digitalizacija tista, ki poganja globalizirani svet. Z njo pa se moramo intenzivno in sistematično ukvarjati, saj lahko le na tak način tako pomemben proces obrnejo podjetja sebi v prid.
Misel usmeritve razmišljanja dane naloge je v tem, da v vsej tehnologiji, razvoju, internacionalizaciji navkljub, ne smemo pozabiti na najpomembnejše – človek je vrednota in ne potrošni material.
Ključne besede: človeški viri, globalizacija, digitalizacija, ekonomska globalizacija, tehnološka revolucija.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 1224; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. Vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementaMarsel Kolar, 2021, diplomsko delo Opis: Vstopamo v novo dobo četrte industrijske revolucije ali drugače imenovane industrije 4.0, v tej dobi pa bomo priča nastanku veliko novih tehnologij, ki bodo imele vpliv na naša vsakdanja življenja in tudi na delovanje samih organizacij. Prav tako bomo te nove tehnologije opisali, saj bodo podjetja v prihodnosti brez uporabljanja teh tehnologij,težko ostala konkurenčna na svojih trgih. V tem diplomskem delu se bomo osredotočili na vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementa, ki pa so: načrtovanje, organiziranje, vodenje ter nadzorovanje oziroma kontroling. Te funkcije bomo najprej opisali in predstavili ter tudi omenili njihove aktivnosti, ki se izvajajo v vsaki iz posamičnih funkcij managementa. Opisali bomo tudi vse industrijske revolucije, ki smo jim bili priča do sedaj, pri tem bomo omenili še tehnologije in posledice, ki so jih prinesle industrijske revolucije s svojimi novimi tehnologijami. Najbolj pa se bomo osredotočili na industrijsko revolucijo, ki nam sledi oziroma se že dogaja, to pa je četrta industrijska revolucija. Tako bomo spoznali tehnologije, ki jih le-ta prinaša, kakšne so njene glavne prednosti in s kakšnimi izzivi se bodo morale soočiti organizacije, ki bodo industrijo 4.0 implementirale.V zadnjem poglavju bomo odgovorili na naš izpostavljen problem, kako bo četrta revolucija vplivala na funkcije managementa. Pri tem bomo opisali, kakšen bo vpliv na aktivnosti, ki se izvajajo v funkcijah managementa; kakšni bodo morali biti managerji oziroma vodje, da bodo kos tem spremembam in tudi kakšne ljudi bodo iskali, da bodo ti lahko doprinesli svoj maksimum podjetju, ki jih zaposluje oziroma jih bo zaposlovalo. Ta diplomska naloga nam bo pomagala pri pripravi na spremembe, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija. Razložili pa bomo tudi, kako si lahko s to novo tehnologijopomagamo pri funkcijah managementa, ki jo prinaša četrta industrijska revolucija, da bomo z njo lahko izvajali funkcije managementa na najlažji možni način.
Ključne besede: industrija 4.0, Četrta industrijska revolucija, tehnologija četrte industrijske revolucije, vodja, manager, načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzor, kontroling
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1008; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,26 MB) |
7. Prenova delovnega procesa v finančni industriji z uvedbo robotske procesne avtomatizacijeUroš Bečan, 2021, magistrsko delo Opis: Digitalna preobrazba, robotika, umetna inteligenca, internet stvari (IoT), 3D-tiskanje, robotska procesna avtomatizacija in tehnologija veriženja blokov so nove digitalne tehnologije, ki jih v današnjem času uporabljamo vse pogosteje, saj odločilno prispevajo k spremembi in razvoju družbe ter tudi okolja, v katerem živimo. Robotska procesna avtomatizacija je ena glavnih tehnologij 21. stoletja, ki izrazito vpliva na potekajoči razvoj in razvoj, ki nas še čaka.
Ključne besede: digitalna preobrazba, industrijska revolucija 4.0, finančni procesi, umetna inteligenca, robotska procesna avtomatizacija.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2021; Ogledov: 1206; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,54 MB) |
8. Tehnologija veriženja blokov v dobavnih verigah : magistrsko deloJure Lovrec, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo začenjamo s teoretičnim pregledom sodobnega koncepta 4. industrijske revolucije in digitalne transformacije. Digitalna transformacija prinaša spremembe za podjetja v oskrbovalnih verigah na praktično vseh področjih, v največji meri pa za razvoj, proizvodnjo in logistični management z nabavo. V nadaljevanju teoretičnega pregleda se osredotočimo na management oskrbovalnih verig. Pojasnimo, zakaj je pomemben, kako podjetja nastopajo na trgu dandanes in kako elementi 4. industrijske revolucije vplivajo na sodoben management oskrbovalnih verig. Izpostavimo priložnosti in izzive s področja informacijskih tehnologij, izmenjave znanj in poglobljenih sodelovanj med entitetami oskrbovalnih verig ter uvedemo tehnologijo veriženja blokov. Veriženje blokov predstavlja naslednjo generacijo IT-rešitev, ki celovito in celostno izboljšujejo sodelovanje med deležniki oskrbovalnih verig. Aplikativni del magistrske naloge začenjamo s preučevanjem delovanja veriženja blokov, nadaljujemo s predstavitvijo komercialnih rešitev in priložnosti ter izzivov pri implementaciji veriženja blokov, s poudarkom na oskrbovalnih verigah. Predstavimo možnosti uporabe veriženja blokov v oskrbovalnih verigah in analiziramo obstoječe primere. Zaključujemo z diskusijo in lastnimi napovedi glede uporabe veriženja blokov v managementu oskrbovalnih verig.
Ključne besede: industrijska revolucija, digitalna transformacija, digitalizacija, veriženje blokov, management, oskrbovalne verige
Objavljeno v DKUM: 10.01.2020; Ogledov: 1821; Prenosov: 412
Celotno besedilo (2,69 MB) |
9. Sodobne tehnologije pri pouku tehnike in tehnologijeDejan Zemljak, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpeljevanje sodobnih tehnologij v pouk tehnike in tehnologije v osnovni šoli. Najprej je podrobneje predstavljen zgodovinski razvoj človeka od pradavnine do danes, nato pa je na podoben način predstavljen še razvoj šolstva. Izpostavljeni so ključni in najpomembnejši dosežki skozi zgodovinski razvoj. Sledi predstavitev tehnološkega in družbenega razvoja v prihodnosti. Podrobneje je predstavljen razvoj industrije in nova industrijska revolucija. Podobno je predstavljen tudi razvoj družbe v prihodnosti, kjer so izpostavljene ključne komponente omenjene družbe. Sledi podrobnejša predstavitev današnjega izobraževanja ter šole in izobraževanja v prihodnosti. V nadaljevanju teoretičnega dela magistrskega dela so podrobneje predstavljene tehnologije proizvodnje, prav tako so predstavljene sodobne tehnologije, ki se uporabljajo v proizvodnih procesih. Podrobneje so opisane tudi nekatere sodobne tehnologije, ki jih je mogoče uporabljati pri pouku tehnike in tehnologije oziroma v šolstvu na splošno.
V razvojnem delu magistrskega dela je najprej podrobneje predstavljen veljaven učni načrt za tehniko in tehnologijo. Povzete so vse tehnologije obdelave, ki so del šolskega procesa. Sledi predstavitev tistih vsebin, ki jih je mogoče v učnem načrtu zamenjati s sodobnimi napravami in stroji. Sledi podrobnejša predstavitev laserskega rezalnega/označevalnega stroja in 3D tiskalnika kot primera sodobnih tehnologij, ki jih je možno uporabljati v šolskem procesu. V drugi polovici razvojnega dela so nato predstavljene morebitne spremembe učnega načrta za tehniko in tehnologijo. Tukaj je podrobneje predstavljeno, pri katerih vsebinah bi lahko v pouk tehnike in tehnologije vključili sodobne tehnologije in tudi kako bi jih lahko vključili. Zatem sledi še podrobnejša predstavitev učnih vsebin in ciljev, ki temeljijo na uporabi sodobnih tehnologij pri pouku tehnike in tehnologije. Sledijo študije primerov, kjer so predstavljeni nekateri izdelki, ki jih je mogoče izdelati s sodobnimi tehnologijami pri pouku. Ob koncu sta predstavljeni še medpredmetno povezovanje, kjer je podrobneje opisana uporaba sodobnih naprav in strojev še pri drugih šolskih predmetih, in analiza ankete, kjer je podrobneje predstavljeno aktualno stanje na področju sodobnih tehnologij v šoli.
Ključne besede: industrijska revolucija, sodobne tehnologije, industrija 4.0, družba 5.0, CNC stroji, 3D tiskalnik, pouk, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 03.12.2019; Ogledov: 1907; Prenosov: 357
Celotno besedilo (37,44 MB) |
10. Digitalizacija z vidika managementa človeških virovBiljana Šuša, 2019, magistrsko delo Opis: Tehnologija, avtomatizacija in umetna inteligenca so pred vrati. Mi smo ljudje, vedno nas nekaj žene naprej. To je šele začetek potovanja, ampak vsekakor smo že naredili začetne korake.
Kaj nam prinaša digitalizacija? Boljši jutri ali veliko težav, glede na to, da se osnove uspešnega poslovanja, ki temeljijo na pomembnosti človeških virov, zelo hitro zamenjujejo s pomembnostjo robotizacije in s tem tudi digitalizacije. Po eni strani prinaša zapiranje velikega števila delovnih mest, zamenjava človeških virov z roboti, po drugi strani pa odpiranje novih poklicev in novih delovnih mest, ki so vse bolj navezana na IT sektor (informacijsko tehnološki). Ali se približujemo obdobju, ko se niti ne bomo mogli najesti, če ne bomo računalniško izobraženi? Ali digitalizacija uničuje več delovnih mest, kot jih odpira? Obstaja kakšen način predvidevanja končnega izida?
Glede na status delavcev: ali bomo vsi postali samozaposleni? Ali je to konec dela za plačilo ali pa začetek novih in bolj fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki že ustrezajo željam samih delavcev? Na področju usposabljanja: Ali se bomo morali vsi usposobiti kot računalniški inženirji? Katere nove oblike usposabljanja bo zahtevala »digitalna revolucija«? Bomo priča pojavu novih delitev med različnimi kategorijami delavcev?
V magistrski nalogi obravnavamo digitalizacijo, industrijsko revolucijo 4.0 ter 5.0 z vidika managementa človeških virov in njene učinke na trg dela, status delavcev, pogoje dela in usposabljanje delavcev. Poudarek je na vprašanju, kaj nam prinaša novo obdobje »digitalne revolucije«. Magistrska naloga je teoretična, empirična raziskava ni izvedena. V magistrski nalogi teoretično predstavljamo digitalizacijo, industrijsko revolucijo 4.0, management človeških virov, učinke digitalizacije na trg dela, pogoje za delo, usposabljanje delavcev.
Sklep zajema ključne ugotovitve in misli, ki smo jih pridobili skozi izdelavo magistrske naloge. Za zaključek smo podali subjektivno mnenje o tem, kaj nam prinaša novo obdobje digitalizacije, glede na delavce ter usposabljanje za delo v tem obdobju digitalizacije.
Ključne besede: Ključne besede, digitalizacija, industrijska revolucija 4.0., management človeških virov.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 2856; Prenosov: 735
Celotno besedilo (63,57 MB) |
