| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Genetska in farmakogenetska analiza genov iz družine dejavnika tumorske nekroze pri revmatoidnem artritisu
Danijela Cole, 2019, diplomsko delo

Opis: Revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA) je avtoimunska bolezen, ki jo povzročajo različni dejavniki. Prizadene približno 1% odraslih v Sloveniji in po svetu, najpogostejše med njimi so ženske. Gre za heterogeno, kronično vnetno bolezen, katera napade sklepe oz. sinovinalno tkivo. Bolezen je posledica delovanja tako okoljskih kot genetskih dejavnikov. Za zdravljenje so najbolj učinkovita biološka zdravila, večina deluje na principu zaviranja dejavnika tumorske nekroze (TNF). Namen naše diplomske naloge je bil poiskati povezave med izbranimi polimorfizmi v genih iz družine TNF in nastankom RA ter odgovor na terapijo pri RA. V nalogi smo se osredotočili na slovensko populacijo, na voljo smo imeli 276 vzorcev bolnikov z RA ter 123 zdravih posameznikov, na katerih smo z metodo verižne reakcije s polimerazo, ki ji je sledil polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP), ter analizo taljenja visoke ločljivosti (HRM) genotipizirali izbrane polimorfizme posameznega nukleotida (SNP-je) v genu TRAF1 (rs3761847) ter v regiji gena TNFAIP3 (rs6920220). Nadalje smo primerjali alelne in genotipske frekvence analiziranih SNP-jev med bolniki z RA ter zdravimi posamezniki ter glede na klinične podatke. V okviru diplomske naloge smo potrdili statistično značilno povezavo SNP-ja rs6920220 z nastankom RA ter povezavo tega SNP-ja z odgovorom na terapijo, pri čemer je alel A tisti, ki je povišan v skupini bolnikov v primerjavi z zdravimi posamezniki ter je povezan s slabšim odgovorom. Prav tako smo nakazali na morebitno vlogo SNP-ja rs3761847 v genu TRAF1 pri nastanku RA. Tako smo v okviru dela potrdili povezavo genov iz družine dejavnika tumorske nekroze z nastankom in potekom RA v slovenski populaciji ter s tem prispevali nov potencialni biooznačevalec nastanka in poteka RA v slovenski populaciji.
Ključne besede: Revmatoidni artritis, faktor tumorske nekroze, genetika RA, farmakogenetska analiza, SNP
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 275; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
Genetska analiza bolnikov z revmatoidnim artritisom za polimorfizme SNP v genih za vnetne citokine
Pia Keršič, 2018, diplomsko delo

Opis: Revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA) je napredujoče kronično vnetno revmatično obolenje, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sklepe, v začetku predvsem manjše prstne sklepe rok ter nog. RA je kompleksna bolezen, torej na njen nastanek in progresijo vplivata tako okolje kot tudi genetska predispozicija, ki predstavlja 50 do 60% dovzetnosti za nastanek obolenja. Natančen sprožilec bolezni do sedaj še ni znan. Različne študije so skozi leta ugotovile povezavo med RA ter več kot 100 lokusi na genomu. K temu so pripomogle predvsem asociacijske študije celotnega genoma (GWA študije). Le- te temeljijo na primerjavi frekvence polimorfizmov celotnega genoma med bolniki ter zdravimi posamezniki. Študije so z RA med drugimi povezale tudi tri polimorfizme posameznega nukleotida (SNP), rs2228145 v genu IL6R, rs706778 v genu IL2RA ter rs11574914 v genu CCL12 . V diplomski nalogi smo ugotavljali povezavo teh treh SNP-jev z RA pri slovenski populaciji. Za tri izbrane polimorfizme SNP smo opravili genotipizacijo pri 208 zdravih posameznikih ter pri 276 bolnikih diagnosticiranih z RA. Pri tem smo uporabili metodo analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) ter metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR), ki ji je sledila metoda polimorfizmov dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP). Ugotovili smo statistično značilno povezavo med SNP-jema rs2228145 (IL6R) in rs11574914 (CCL21) in nastankom RA v slovenski popuaciji. Pri bolnikih je bila frekvenca alela C SNP-ja rs2228145 na genu IL6R višja v primerjavi z zdravimi posamezniki (p = 0,002). Nadalje je bila frekvenca alela T ter frekvenca genotipa TT SNP-ja rs11574914 na genu CCL21 znatno povišana pri bolnikih z RA glede na kontrolno skupino (p= 1,0*10-4 ). Rezultati diplomskega dela nakazujejo na pomembno vlogo polimorfizmov v genih, ki kodirajo vnetne citokine, na nastanek RA v slovenski populaciji.
Ključne besede: revmatoidni artritis, SNP, vnetni citokini, asociacijska analiza
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 770; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Mobilne aplikacije kot podpora v procesu zdravljenja bolnikov z revmo
Urša Lapanja, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Uporaba mobilnih tehnologij odpira nove in inovativne načine za izboljšanje zdravja in zdravstvenega varstva. V magistrski nalogi smo obravnavali, kaj nam prinaša današnja tehnologija pametni telefon na področju zdravja, predstavili smo prednosti kot tveganja pri uporabi aplikacij. Opravili smo analizo pogleda bolnikov revmatikov in zdravstvenega osebja na mobilne aplikacije. Do analize smo prišli z dvema anketnima vprašalnika, do ugotovitev pa smo prišli z analizo ene hipoteze in štirih raziskovalnih vprašanj. Končni rezultati so pokazali, da zdravstveno osebje podpira informatizacijo zdravstvenega sistema z mobilnimi aplikacijami kot pomoč njihovim pacientom pri zdravljenju. Pri diskusiji raziskovalnih vprašanj smo prišli do ugotovitev, da so bolniki revmatiki mnenja, da bi uporaba aplikacij pripomogle pri njihovem zdravju, vendar so jim aplikacije premalo prepoznavne. V primeru, da bi pacienti uporabljali aplikacijo, bi to vplivalo na delo zdravstvenega osebja. Po analizi ankete smo ugotovili, da bi zdravstvenem osebju prinesla veliko prednosti in koristi.
Ključne besede: pametni telefon, mobilne aplikacije, revmatoidni artritis
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 490; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

4.
Uporaba bioloških zdravil v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor
Andrej Bavec, Ivan Krajnc, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Posamezna biološka zdravila, kljub specifičnemu delovanju na določene tarče, pokrivajo zelo širok spekter možnosti uporabe pri zdravljenju različnih bolezni, a se klinična uporaba omejuje na ozke, točno določene indikacije. Najbolj pogosto se uporabljajo po standardnem zdravljenju, ki ni bilo uspešno. Metode: Z raziskavo je bila analizirana uporaba bioloških zdravil v klinični praksi predvsem po indikacijskih področjih na Oddelku za revmatologijo, Oddelku za hematologijo, Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo Klinike za interno medicino, Oddelku za kožne in spolne bolezni ter na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: V proučevanem obdobju so se biološka zdravila uporabljala pri zdravljenju 195 bolnikov, in sicer vsa trenutno registrirana biološka zdravila, razen abatacepta, anakinre in bevacizumaba. Največ (86) bolnikov se je zdravilo z infliximabom, etanerceptom in adalimumabom na Oddelku za revmatologijo, najpogosteje zaradi revmatoidnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa. 69 bolnic se je s trastuzumabom zdravilo zaradi raka dojke. Na Oddelku za hematologijo so z rituximabom, ibritumomab tiukseatanom, alemtuzumabom in bortezomibom skupaj zdravili 14 bolnikov z ne-Hodgkinovimi limfomi, B-celično kronično limfocitno levkemijo ter plazmocitomom. Z infliximabom je bilo zdravljenih 13 bolnikov s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom. Zaradi psoriaze s plaki se je z efalizumabom zdravilo 11 in z infliximabom 2 bolnika. Zaključki: S pogostejšo uporabo bioloških zdravil pri bolnikih z različnimi pridruženimi boleznimi lahko pričakujemo razširitev indikacij za zdravljenje. Na osnovi novejših raziskav lahko v klinični praksi pričakujemo uporabo bioloških zdravil v zgodnejšem obdobju bolezni in razvoj novih bioloških zdravil, ki bodo delovala na nove tarče v patogenezi bolezni.
Ključne besede: biološka zdravila, zdravljenje, revmatoidni artritis, psoriaza, kronična črevesna vnetna bolezen, ne-Hodgkinov limfom, plazmocitom, rak dojke
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 924; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (124,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
ZDRAVLJENJE Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILI IN KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKA Z REVMATOIDNIM ARTRITISOM
Jernej Gašparič, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za bolnike z revmatoidnim artritisom je bolečina spremljevalni dejavnik, ki jim omejuje vsakodnevne življenjske aktivnosti in jim znižuje kakovost življenja. Lahko jo sicer omilimo z zdravili, zato je v zadnjem času vedno večji poudarek na zdravljenju z biološkimi zdravili. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali zdravljenje z biološkimi zdravili zmanjša bolečino in izboljša kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. Metode: V diplomskem delu smo uporabili vprašalnik za merjenje funkcijskih zmožnosti bolnikov z revmatoidnim artritisom. V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov, spremljanih pred zdravljenjem z biološkimi zdravili in po 12 mesecih zdravljenja z biološkimi zdravili. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS 20.0. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so se težave pri opravljanju dnevnih aktivnosti pri vseh dejavnostih, ki smo jih merili z vprašalnikom, pred začetkom jemanja bioloških zdravil (1. obisk) in po 12 mesecih statistično značilno (p<0,05) zmanjšale. Prav tako smo ugotovili, da se je statistično značilno zmanjšala (t=8,601; p=0,000) tudi bolečina po 12 mesecih jemanja bioloških zdravil. Sklep: Zdravljenje z biološkimi zdravili spremeni kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom, saj jim določene kombinacije zdravil zmanjšajo bolečino in omogočijo boljšo gibljivost sklepov in aktivnost ter vključenost v vsakdanje življenje. Pri zdravljenju je potrebno upoštevati posameznega bolnika in slediti priporočenemu načinu zdravljenja.
Ključne besede: biološka zdravila, biološko zdravljenje, revmatoidni artritis, kakovost življenja, bolečina
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 913; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
GENOTIPIZACIJA SLOVENSKIH BOLNIKOV Z REVMATOIDNIM ARTRITISOM ZA DNA POLIMORFIZME PREDHODNO POVEZANE Z BOLEZNIJO V ASOCIACIJSKIH ŠTUDIJAH V CELOTNEM GENOMU
Doroteja Gselman, 2016, magistrsko delo

Opis: Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen s kompleksno genetsko etiolologijo. Prizadene vse sklepne dele telesa. Študije so pokazale da poleg okoljskih dejavnikov k razvoju bolezni pomemben delež prispevajo tudi genetski dejavniki. Ocenjen prispevek dednega dejavnika je 60 %. V patogenezo bolezni je vpleteno veliko število polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP). Namen magistrskega dela je ugotoviti ali so SNP-ji, ki so bili najbolj statistično značilni v GWA študijah statistično značilni tudi za slovenske bolnike z RA. V raziskavi smo izbrali rs1571878 (CCR6), rs7574865 (STAT4), rs909685 (SYNGR1), rs2476601 (PTPN22) in rs3087243 (CTLA4). Izvedli smo genotipizacijo s PCR-RFLP metodo in HRM metodo na 276 vzorcih bolnikov in 276 vzorcih zdravih kontrol. Rezultate smo analizirali s statistično analizo. Statistična analiza je pokazala povezavo med RA in SNP-jema rs2476601 (PTPN22) (p=0,000013) in rs3087243 (CTLA4) (p=0,002). Alel A za SNP rs2476601 zvišuje tveganje za nastanek RA. Za SNP rs3087243 ima alel G zaščitno vlogo proti nastanku RA.
Ključne besede: revmatoidni artritis, asociacijske študije na celotnem genomu, verižna reakcija s polimerazo, polimorfizem dolžin celotnega genoma, genotipizacija
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 939; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

7.
VPLIV VNETNE REVMATOLOŠKE BOLEZNI NA ABSENTIZEM IN KAKOVOST ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH, ZDRAVLJENIH Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILI
Slavica Križanec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene vnetne revmatološke bolezni, ki lahko vplivajo na absentizem in kakovost življenja bolnikov, zdravljenih z biološkimi zdravili. Med najpogostejše vnetne revmatološke bolezni spadajo revmatoidni artritis, serološko negativni spondiloartritis, septični in urični artritis ter sistemske bolezni vezivnega tkiva. Biološka zdravila so namenjena bolnikom z vnetnim revmatizmom. Deležni so jih bolniki s postavljeno diagnozo, neuspešnim klasičnim zdravljenjem in aktivno boleznijo. V magistrski nalogi smo raziskali absentizem pri 90 bolnikih, ki prejemajo biološka zdravila, v primerjavi s skupino 90 bolnikov, ki teh zdravil ne prejemajo. Raziskava je pokazala, da so bolniki z biološkimi zdravili manj odsotni z delovnega mesta, kot bolniki, ki teh ne prejemajo. Bolniki z biološkimi zdravili prav tako višje ocenjujejo kakovost življenja in bolje ocenjujejo sodelovanje z medicinsko sestro, kot bolniki, ki so zdravljeni s standardnimi zdravili. Biološka zdravila po oceni revmatoloških bolnikov pozitivno vplivajo na kakovost življenja in posledično na absentizem. Medicinska sestra je manj v stiku z bolniki, ki bioloških zdravil ne prejemajo. Še vedno je bolečina tista, ki najbolj omejuje kvaliteto življenja bolnikov z vnetnimi revmatološkimi boleznimi. Zato je smiselno okrepiti zdravstveno vzgojno delo, saj še vedno ostaja veliko bolnikov, ki jim ni bilo svetovano ali niso prejeli kakršnega koli materiala s strani medicinske sestre.
Ključne besede: revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis, medicinska sestra, kakovost življenja
Objavljeno: 22.03.2016; Ogledov: 1091; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (488,45 KB)

8.
Uporaba alternativnih metod pri revmatoloških obolenjih
Sabina Herega, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Revmatološka obolenja v Sloveniji in v svetu spadajo med najpogostejše mišično kostne bolezni, ki prizadenejo posameznika. Obstaja več kot sto različnih revmatoloških obolenj, vsem so skupnekronične težave, vsako obolenje ima določene simptome. Med najpogostejšimi simptomi so bolečina, oteklina, vnetje sklepov, otrdelost udov,… Obstajajo zdravila, ki blažijo simptome revmatoloških bolezni, bolezni pa ne ozdravijo, zato ljudje posežejo po različnih metodah, med katerimi so alternativne metode najbolj pogoste. Metodologija: Uporabljena je deskriptivna metoda dela. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, anketni vprašalnik je vseboval 21 vprašanj, 15 vprašanj zaprtega tipa, eno vprašanje odprtega tipa, ter 5 vprašanj pol odprtega tipa. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel, smo analizirali, preučili in smiselno uredili pridobljene podatke. Rezultati: V anketi je sodelovalo 42 anketirancev iz Slovenije in 42 anketirancev iz tujine. Raziskava je pokazala, da je uporaba alternativnih metod zdravljenja v Sloveniji v 16 % pogostejša kot v tujini. Slovenski bolniki, v primerjavi z tujino, v 39,5 % ocenjujejo, da jim je posamezna alternativna metoda izboljšala počutje. Za uporabo zelišči se je v Sloveniji odločilo 67 % bolnikov, medtem ko so se v Georgii, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike v 33 % odločili za zdravljenje z zelišči. Slovenski anketiranci prav tako v 43 % uporabljajo meditacijo in jogo, prehransko terapijo v 38 % in bioenergijo v 43 %. V Georgii, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike se anketiranci poslužujejo v 36 % akupunkture, v 31 % zeliščarstva, v 26 % meditacije in joge in v 19 % tradicionalne kitajske medicine. Sklep: V Sloveniji je uporaba alternativnih metod pogostejša kot v tujini, slovenski bolniki so bolj zadovoljni z izboljšanjem počutja po uporabi alternativnih metod, poznajo več alternativnih metod in so z njimi bolj zadovoljni kot bolniki v tujini. Slovenci uporabljamo za krepitev zdravja različna zelišča, medtem ko v tujini tega ni zaslediti v enaki meri.
Ključne besede: Revmatoidni artritis, metode alternativnega zdravljenja, zeliščarstvo, bolniki.
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 1176; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

9.
Genetska analiza kandidatnega področja na kromosomu 1 pri slovenskih bolnikih z revmatoidnim artritisom
Urška Rovšnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Revmatoidni artritis (RA) je kronična vnetna bolezen, za katero zboli približno en odstotek prebivalstva. Ta bolezen prizadene vse sklepe in tudi obsklepne dele, in to predvsem sklepe, ki vsebujejo sklepno tekočino. Tipična je prizadetost majhnih sklepov rok in nog, navadno simetrično na obeh straneh. Je avtoimunska, kompleksna bolezen, kot posledica kombinacije genetskih faktorjev in faktorjev okolja. Genetski faktorji predstavljajo 50 do 60 % dovzetnosti za bolezen. Sprožilec bolezni pa je za zdaj še neznan. Asociacijske študije celotnega genoma (GWA) so z RA povezale že več kot 100 lokusov na genomu. Študije GWA temeljijo na primerjavi frekvence bolezenskega alela med kontrolnimi vzorci zdravih oseb in bolniki, pri čemer genotipiziramo tisoče polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP) v celotnem genomu. Študije GWA so pokazale, da so SNP-ji na treh neodvisnih lokusih na kromosomu 1 (1p36, 1q24 in 1p34) močno povezani z RA pri osebah, z azijskimi in afriškimi koreninami. To so SNP-ji v genih PADI4 (rs2301888), CD247 (rs864537) in MTF1 (rs28411352). V diplomski nalogi smo ugotavljali povezavo med izbranimi lokusi na kromosomu 1 in slovenskimi bolniki z RA. Izbrane SNP-je smo genotipizirali pri 276 bolnikih z RA in 276 zdravih posameznikih in to z metodo analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) in z metodo verižne reakcije s polimerazo, ki ji je sledila metoda polimorfizmov dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP). Ugotovili smo signifikantno značilno povezavo med bolniki z RA in SNP-jem rs28411352 v genu MTF1. Pri bolnikih z RA je bila frekvenca alela C v primerjavi s kontrolno skupino znatno višja (0,833, 0,767, p = 0,014). Za SNP rs864537 v genu CD247 signifikantne povezave nismo ugotovili. Za SNP rs2301888 v genu PADI4 pa smo pri bolnikih z RA opazili višjo frekvenco alela T in genotipa TT kot pri kontrolni skupini, vendar statistične signifikance nismo dosegli.
Ključne besede: revmatoidni artritis, kromosom 1, asociacijska analiza, SNP
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1072; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

10.
Obravnava bolečine pri pacientu z revmatoidnim artritisom
Urška Gajšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Čeprav se z bolečino srečujemo kot z neprijetno izkušnjo, vemo da opravlja eno ključnih funkcij našega telesa, saj deluje kot opozorilni sistem. Čeprav je bolečina izjemnega pomena za človeka, saj nas opozarja in varuje pred škodljivimi vplivi okoli in v nas, pa ima številne škodljive učinke na fizično in psihično stanje pacienta. Kronična bolečina nima nobene zaščitne vloge in lahko ostane za vso življenje – pacientu povzroča fizične omejitve in ga psihično, socialno ter ekonomsko uničuje. In ravno ta vrsta bolečine je značilna za paciente, ki trpijo za revmatoidnim artritisom. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo bolečine pri pacientu z revmatoidnim artritisom ter ugotoviti, ali bolečina vpliva na kakovost življenja pacientov z revmatoidnim artritisom. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo anketiranja. Anketni vprašalnik je zajemal 22 vprašanj zaprtega tipa in dva vprašanja polodprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 100 pacientov, ki trpijo za revmatoidnim artritisom ter so člani Društva revmatikov Slovenije. Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo ob diagnosticiranju revmatoidnega artritisa 82 % obravnavanih oseb seznanjenih z neozdravljivostjo bolezni. Napor je z 31 % najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na intenzivnost bolečine. 57 % obravnavanim osebam se je življenje po diagnosticiranji revmatoidnega artritisa poslabšalo. 74 % medicinskih sester ob kontrolnem pregledu ne uporabljajo lestvic za ocenjevanje bolečine. 65 % obravnavanih oseb delno obvladuje bolečino. 37 % obravnavanim osebam pa največ podpore pri premagovanju bolezni nudijo svojci. Sklep: Pacienti z revmatoidnim artritisom so le delno uspešni pri obvladovanju bolečin. Medicinske sestre slednjim bolečino ocenjujejo preredko, kar zmanjšuje učinkovitost protibolečinskih terapij. Na podlagi kritične presoje dobljenih rezultatov pa lahko zaključimo, da bolečina zmanjšuje kakovost pacientov z revmatoidnim artritisom.
Ključne besede: bolečina, ocenjevanje bolečine, revmatoidni artritis, medicinska sestra
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1112; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 1.93 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici