| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GOSPODARSKI KRIMINAL IN MOLK REVIZORJEV
Kaja Černjavič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakonsko prepovedana dejanja, povzročena na področju gospodarstva z namenom osebnega prilaščanja in okoriščanja, pojmujemo kot gospodarski kriminal. V diplomski nalogi izpostavljamo vlogo revizorja v povezavi z gospodarskim kriminalom v primerih, ko zanj ve, ampak o njem ne govori. Govorimo o molku revizorjev, o prekrških zaposlenih, katere bi bilo potrebno javiti poslovodstvu, lastnikom in drugim izven podjetja, saj je revizor odgovoren za mnenje, ki ga izrazi v računovodskih izkazih. Gospodarski kriminal je kaznivo dejanje, sankcionirano po kazenskem pravu države. V nalogi smo obravnavali molk revizorjev in sankcije, ki jih predvidevajo strokovne in pravne podlage. Izpostavljamo problematiko podanega pozitivnega mnenja na računovodske izkaze podjetja v letnem ali medletnem poročilu ter nenadno napoved insolventnosti podjetja. Pomembno je, da revizor razpolaga z zadostno količino informacij in ima dovolj časa za pogovor z zaposlenimi na podlagi katerega lahko oceni kakovost njihovega dela ter opazi tudi manjše ali večje napake. Menimo, da obstaja v primeru, če revizor ne razpolaga z zadostno količino informacij in časom v katerem bi lahko te informacije preveril večja možnost, da pomembno napačne navedbe, ki nakazujejo na goljufijo, ne bodo odkrite. V primeru, da so odkrite, ampak se o njih ne poroča, le-to pa lahko ustrezno dokažemo, so revizorji lahko tudi kaznovani z odvzemom prostosti. Zakon o revidiranju kazenskih sankcij za napačno izraženo mnenje revizorja javnosti ne predvideva, predvideva le globe katerih velikost je odvisna od velikosti prestopka. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ima možnost odvzema dovoljenja za opravljanje dela, če ugotovi, da pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Kazenski zakonik (KZ-1) na podlagi 235. člena kaznuje vsakogar, ki lažno poslovni listino, knjigo ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige. Izdaja poslovne skrivnosti je lahko po KZ-1 kaznovana, vendar slednje ne velja v primeru, če je revizor zaznal kaznivo dejanje (38. člen ZRev-2). Poznavanje in upoštevanje strokovnih in pravnih podlag v revidiranju je zelo pomembno, saj je od ustreznega strokovnega znanja odvisno tudi kvalitetno in pravilno opravljanje posla revizije. Vsi udeleženci posla, tako revizor kot zaposleni v revidiranem podjetju, se morajo zavedati svojih dolžnosti in pravic ter sankcij, ki nastopijo ob njihovem neupoštevanju. Pomembno je slediti kodeksom poslovne etike, ki narekujejo poslovno obnašanje; le na tak način je možno ohranjati dober poslovni odnos, za katerega menimo, da je podlaga za dobro in kvalitetno opravljeno revizijo podjetja.
Ključne besede: revizor, molk revizorjev, gospodarski kriminal, prevare, strokovne in pravne podlage, revizorjevo mnenje brez pridržka, revizorjevo mnenje na računovodske izkaze
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 1645; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici