| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
PREDLOGI SPREMEMB KODEKSA POKLICNE ETIKE NOTRANJEGA REVIZORJA
Nina Tuš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Danes ima vsak uglednejši poklic svoj kodeks poklicne etike. Tako ima svoj kodeks tudi poklic notranjega revizorja. Ta jim služi kot vodilo pri opravljanju nalog revidiranja v smislu zapovedovanja kaj je prav in kaj narobe. V poslovnem svetu so nastali in še nastajajo razni računovodski škandali, ki jih kodeks kot ga poznamo sedaj, ni predvideval. Kodeks poklicne etike notranjega revizorja potrebuje spremembe in dopolnitve predvsem na področju prilagodljivosti. Načela, ki se nanašajo na strokovnost, neodvisnost in določila, ki se nanašajo na kršitve kodeksa bi potrebovala spremembe in dopolnitve v smislu večje prilagodljivosti na spreminjajoče se razmere v poslovnem svetu. Kodeks pri nas ni spoštovan v tolikšni meri kot bi moral biti. Da bi revizorji vsa načela lažje spoštovali, bi jih bilo potrebno malo spremeniti. Nekatera načela potrebujejo le majhne dopolnitve ali spremembe, nekatera pa so potrebna temeljite prenove.
Ključne besede: Notranji revizor, kodeks poklicne etike, neodvisnost, strokovnost, računovodski škandali.
Objavljeno: 03.12.2010; Ogledov: 1434; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (479,55 KB)

12.
GOSPODARSKI KRIMINAL IN MOLK REVIZORJEV
Kaja Černjavič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakonsko prepovedana dejanja, povzročena na področju gospodarstva z namenom osebnega prilaščanja in okoriščanja, pojmujemo kot gospodarski kriminal. V diplomski nalogi izpostavljamo vlogo revizorja v povezavi z gospodarskim kriminalom v primerih, ko zanj ve, ampak o njem ne govori. Govorimo o molku revizorjev, o prekrških zaposlenih, katere bi bilo potrebno javiti poslovodstvu, lastnikom in drugim izven podjetja, saj je revizor odgovoren za mnenje, ki ga izrazi v računovodskih izkazih. Gospodarski kriminal je kaznivo dejanje, sankcionirano po kazenskem pravu države. V nalogi smo obravnavali molk revizorjev in sankcije, ki jih predvidevajo strokovne in pravne podlage. Izpostavljamo problematiko podanega pozitivnega mnenja na računovodske izkaze podjetja v letnem ali medletnem poročilu ter nenadno napoved insolventnosti podjetja. Pomembno je, da revizor razpolaga z zadostno količino informacij in ima dovolj časa za pogovor z zaposlenimi na podlagi katerega lahko oceni kakovost njihovega dela ter opazi tudi manjše ali večje napake. Menimo, da obstaja v primeru, če revizor ne razpolaga z zadostno količino informacij in časom v katerem bi lahko te informacije preveril večja možnost, da pomembno napačne navedbe, ki nakazujejo na goljufijo, ne bodo odkrite. V primeru, da so odkrite, ampak se o njih ne poroča, le-to pa lahko ustrezno dokažemo, so revizorji lahko tudi kaznovani z odvzemom prostosti. Zakon o revidiranju kazenskih sankcij za napačno izraženo mnenje revizorja javnosti ne predvideva, predvideva le globe katerih velikost je odvisna od velikosti prestopka. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ima možnost odvzema dovoljenja za opravljanje dela, če ugotovi, da pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Kazenski zakonik (KZ-1) na podlagi 235. člena kaznuje vsakogar, ki lažno poslovni listino, knjigo ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige. Izdaja poslovne skrivnosti je lahko po KZ-1 kaznovana, vendar slednje ne velja v primeru, če je revizor zaznal kaznivo dejanje (38. člen ZRev-2). Poznavanje in upoštevanje strokovnih in pravnih podlag v revidiranju je zelo pomembno, saj je od ustreznega strokovnega znanja odvisno tudi kvalitetno in pravilno opravljanje posla revizije. Vsi udeleženci posla, tako revizor kot zaposleni v revidiranem podjetju, se morajo zavedati svojih dolžnosti in pravic ter sankcij, ki nastopijo ob njihovem neupoštevanju. Pomembno je slediti kodeksom poslovne etike, ki narekujejo poslovno obnašanje; le na tak način je možno ohranjati dober poslovni odnos, za katerega menimo, da je podlaga za dobro in kvalitetno opravljeno revizijo podjetja.
Ključne besede: revizor, molk revizorjev, gospodarski kriminal, prevare, strokovne in pravne podlage, revizorjevo mnenje brez pridržka, revizorjevo mnenje na računovodske izkaze
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 1574; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

13.
ZAPOSLOVANJE V POKLICU DRŽAVNI NOTRANJI REVIZOR
Maja Žnidar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo poklic državni notranji revizor. Revizorstvo ima dolgo tradicijo, na slovenskem ozemlju se prvič omenja v 18. stoletju, v času vladavine Marije Terezije. Revidiranje se je tudi v Sloveniji že močno razvilo. Posebej smo se osredotočili na poklic državnega notranjega revizorja kot reguliranega poklica, pri čemer prikazujemo vsebino dela na tem področju, dokaj obsežno normativno ureditev, vključno s pogoji za opravljanje tega poklica, notranjo strukturo delovnih mest in nazivov in pogojih za njihovo zasedbo, plačnim sistemom in podobno. Dodajamo dosegljive podatke o zaposlovanju in ocenjujemo možnosti zaposlovanja v prihodnosti, tudi diplomantov Fakultete za organizacijske vede za delo na tem področju.
Ključne besede: revizor, državni notranji revizor, preizkušeni državni notranji revizor, preizkušeni notranji revizor, proračunski uporabnik, poklic, javnoveljavna izobrazba, zaposlovanje.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2275; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

14.
POTREBNE SPREMEMBE KODEKSA POKLICNE ETIKE NOTRANJIH REVIZORJEV
Nina Falež, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Notranji revizorji morajo pri opravljanju svojega dela upoštevati tudi Kodeks poklicne etike notranjega revizorja. Ta jim pomaga, da so njihove poklicne odločitve etično pravilne in nesporne. Kodeks že sedem let ni bil posodobljen, zato so potrebne nekatere dopolnitve. Razmere so se spremenile in Kodeks določenih kršitev, ki se v zadnjem času pojavljajo, sploh ne predvideva. Notranji revizorji so v večini zadovoljni z obstoječim Kodeksom, vendar pa na določenih področjih ta vseeno potrebuje spremembe. Potrebno bi bilo urediti sankcioniranje kršitev in pa zaščititi notranje revizorje pred pritiski, ki so jim izpostavljeni. Kodeks bi moral imeti večjo težo in veljavo. Da so določene spremembe potrebne, se zaveda tudi Slovenski inštitut za revizijo, saj je v načrt dela za leto 2011 vključil tudi prenovo Kodeksa poklicne etike notranjih revizorjev.
Ključne besede: notranje revidiranje, notranji revizor, hierarhija pravil revidiranja, Kodeks poklicne etike notranjega revizorja.
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1440; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (570,87 KB)

15.
VLOGA GOSPODARSKEGA REVIZORJA PRI PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA
Janja Antolič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Pranje denarja je pri nas nekoliko bolj nov pojem, kot v drugih državah. S pranjem denarja razumemo proces, v katerem poskušajo storilci kaznivih dejanj prikriti lastništvo nad premoženjsko koristjo, ki jo pridobijo s svojim kaznivim dejanjem ter njen pravi izvor. Pranje denarja je pogosto povezano z organiziranim kriminalom, kot je na primer trgovanje z mamili, z orožjem, prevarami. V skupini za mednarodno finančno akcijo so prišli do spoznanja, da kljub različnim oblikam pranja denarja obstaja veliko skupnih značilnosti. Pri pranju denarja ugotavljajo tri tipične operacije: plasma, ustvarjanje plasti, vključitev. Glavna slovenska pravna akta sta Kazenski zakonik Republike Slovenije in Zakon o preprečevanju pranja denarja s spremembami in dopolnitvami. Po Zakonu o preprečevanju pranja denarja gospodarski revizorji ne rabijo izvajati posebnih revizijskih postopkov, prilagojenih odkrivanju pranja denarja, ampak določa le dolžnost poročanja Uradu, če sumi na pranje denarja. Kadar gospodarski revizor zazna sum pranja denarja, mora pridobiti informacije za razumevanje dejanja in okoliščin ter uveljaviti postopke skladno s MSR 250- Spoštovanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji računovodskih izkazov.
Ključne besede: pranje denarja, gospodarski revizor, Zakon o preprečevanju pranja denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 969; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (241,81 KB)

16.
POJEM IN POMEN POSEBNE IN IZREDNE REVIZIJE PO ZGD-1
Mojca Deželak, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnji situaciji želijo mali delničarji kontrolirati velike delniške družbe, v katerih imajo naložene svoje prihranke v vrednostnih papirjih (delnicah). Pri tem jim pomaga pravna ureditev, ki jim nudi instrumente, s katerimi lahko uveljavljajo svojo moč in preverijo delovanje podjetja v izkazih stanja in izkazih poslovnega izida. Mali delničarji imajo pri nas podobne pravice glede uveljavljanja svojih pravic na skupščini družbe, kot jih imajo mali delničarji v Nemčiji, saj smo se pri pravni ureditvi zgledovali po nemškem sistemu. Mali delničarji lahko, če imajo seveda utemeljene sume, uveljavljajo na sodišču pravico do posebne in izredne revizije. Pravico do posebne revizije zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe lahko uveljavijo, če obstaja sum, da pri ustanovitvenih postopkih družbe ni šlo vse po pravilih, ali če so jim določeni posli družbe sumljivi. Pravico do izredne revizije zaradi podcenitve postavk v letnem poročilu lahko mali delničarji uveljavljajo neposredno na sodišču, če obstaja sum, da so računovodski izkazi prirejeni.
Ključne besede: revizija / gospodarska revizija / posebna revizije zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe / izredna revizija zaradi podcenitve postavk v letnem poročilu / izredno revizorjevo poročilo / posebno revizorjevo poročilo / posebni revizor / izredni revizor / zakon o gospodarskih družbah
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 3861; Prenosov: 613
.pdf Celotno besedilo (357,72 KB)

17.
PRIMERJAVA NADZORA NAD REVIZORJI MED SLOVENIJO IN ZDA
Urška Plej, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja oblike nadzora nad revizorji v Sloveniji in Združenih državah Amerike. Predstavljene so organizacije, ki izvajajo nadzor in izrekajo ukrepe revizijskim družbam in pooblaščenim revizorjem. Pri nas sta to Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki opravljata svoje delo vsak v skladu svojimi pristojnostmi. V Združenih državah Amerike izvaja nadzor nad revizorji neprofitna organizacija The Public Company Accounting Oversight Board in temelji na podlagi Sarbanes – Oxleyjevega zakona, ki pa je posledica škandala Enron. V diplomskem delu so opisani opravljeni nadzori nad revizorji v Sloveniji od leta 2002 do leta 2010, ki sta ga opravila Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ter opravljeni nadzori v Združenih državah Amerike od leta 2002 naprej, ko je bil sprejet Sarbanes – Oxleyjev zakon.
Ključne besede: revizija, revizijska družba, pooblaščeni revizor, zakonodaja, Inštitut, Agencija, Sarbanes –Oxleyjev zakon, PCAOB, nadzor nad revizorji v Sloveniji, nadzor nad revizorji v Združenih državah Amerike
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 1802; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (981,19 KB)

18.
STEREOTIPI O REVIZORJIH V SLOVENIJI
Aleksandra Rak, 2012, diplomsko delo

Opis: Ko govorimo o stereotipih lahko na kratko njihovo definicijo opišemo kot posploševanje lastnosti na celotno skupino. Ne oziramo se na individualne lastnosti posameznikov, ampak vsakemu individuumu pripišemo lastnosti, ki jih nosi njegova pripadajoča skupina. Ker lahko takšno dejanje – namerno ali nenamerno – povzroči posameznikom nesrečo, je priporočljivo, da stereotipiziranja posamezniki ne vzamejo preveč osebno. Ker sem se sama odločila za študij računovodstva in revizije in imam željo v tem poklicu tudi nadaljevati svoje delo, se mi je zdelo zanimivo raziskati, kakšno mnenje imajo ljudje o revizorjih. Iz pretekle literature sem ugotovila, da so se te teme v zvezi z računovodji že dotaknili, manj pa je bilo raziskanega o revizorjih. Podatki, ki sem jih dobila, pa so bili predvsem iz tuje literature. Pri raziskavi stereotipov revizorjev v Sloveniji sem najprej pregledala že narejene raziskave po svetu. Za primerjavo sem vzela tudi že raziskane stereotipe računovodij. Ugotovila sem, da je te literature veliko več. Očitno je poklic računovodja stereotipsko še toliko bolj zanimiv in izrazit kot poklic revizorja. Obe raziskavi sta podali precej podobne rezultate. Računovodji in revizorji naj bi bili dolgočasni in umirjeni ljudje, k temu naj bi jih silil njihov stil dela, ki je prav tako monoton in vse prej kot zanimiv. Osivel, starejši, možakar v nemoderni elegantni obleki, ki se ne najde v sodobni družbi in množici, je tako predstava mnogih o računovodji in revizorjih. To sliko, ki je zrastla v očeh nepoznavalcev, se močno trudijo znebiti sodobna revizijska podjetja. Predvsem štiri velike revizijske družbe - Deloitte&Touche (D&T), Ernst&Young (E&Y), KPMG in PricewaterhaoseCoopers (PWC) – imajo misijo izločiti zastarel pogled na delo revizorjev in ga posodobiti predvsem v očeh mladih iskalcev zaposlitve. Kako jim to uspeva, sem se želela prepričati kar sama, zato sem opravila intervjuje z dvema skupinama ljudi. V prvi so bili malo večji poznavalci dela revizorja in revizorjev samih, v drugi pa popolni laiki. Z zanimanjem sem opazovala vzorec odgovorov, ki je nastajal pri moji analizi. Poznavalci so odgovarjali precej manj stereotipno, saj so govorili iz svojih osebnih izkušenj in poznanstev. Tisti, ki pa se s poklicem ne srečujejo, niti nimajo stika z revizorji, pa so odgovarjali čisto po mojih pričakovanjih – stereotipno. Tako sem dosegla vse moje cilje, preučila sem literaturo, ki se dotika moje teme, opravila sem intervjuje, analizirala dobljene rezultate in ugotovila, kateri temeljijo na resnični podlagi, kateri pa so zgolj posledica stereotipov. Rezultati so mi pomagali pri potrditvi oziroma zavrnitvi mojih hipotez. Po mojih pričakovanjih sem ugotovila, da imajo ljudje precej enotno mnenje o delu revizorjev in o njih samih. Iz izkušenj stereotipov tudi pri moji raziskavi vidimo, da se njihovo mnenje ne sklada vedno z dejanskim stanjem. Prevečkrat nastaja njihovo mnenje kot posledica preveč napihnjenih afer revizorjev, ki obstajajo v medijih ali pa kot posledica opisa izmišljenega revizijskega lika, ki igra v kakšnem filmu ali nadaljevanki.
Ključne besede: revizor, stereotipi, spolni stereotipi, stereotipi o revizorjevi osebnosti, stereotipi o revizorjevem delu
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 993; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

19.
Strokovna usposobljenost gospodarskega revizorja
Tanja Sičanović, 2012, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem seminarju sem pisala o strokovni usposobljenosti gospodarskega revizorja. V svojem diplomskem delu sem se predvsem osredotočila na primerjavo gospodarskega revizorja v Sloveniji in ZDA, kjer sem primerjala način izobreževanja, način pridobitve licence za opravljenje nalog pooblaščenega revizorja in postopke obnovitve licence,kjer so me zanimale predvsem podobnosti in razlike med omenjenima državama.
Ključne besede: Inštitut za revizijo v Sloveniji in ZDA, pooblaščeni revizor v Sloveniji in ZDA, standardi revidiranja v Sloveniji in ZDA
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 825; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (447,43 KB)

20.
DOJEMANJE REVIZIJE PRI RAČUNOVODJIH
Sara Kresnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Revidiranje je mlad poklic oziroma dejavnost, ki je mnogim še nepoznan, pa vendarle se podjetja s to dejavnostjo vse pogosteje srečujejo. Ob besedi revizija mnogim ni jasno, o čem je govora, mi pa smo v diplomskem seminarju spoznali, da je revidiranje po definiciji neodvisno preiskovanje računovodskih informacij podjetja, ne glede na to, ali je usmerjeno v doseganje dobička ali ne, kot je zapisal Odar. Sami pa lahko najprej pomislimo, da je to ponovni pregled nečesa, v našem primeru pa ponovni pregled računovodskih izkazov. Računovodstvo je dejavnost, ki je povsod po svetu dobro poznana, vendar pa osebe, ki s to dejavnostjo nimajo stika, menijo, da je to le nek zdolgočasen poklic, kjer samo sediš in prelagaš papirje. Če dobro pomislimo, temu le ni tako. Računovodstvo je za podjetja zelo pomembno, saj brez tega podjetje ne bi moglo dobro poslovati, saj je računovodstvo tisto, ki skrbi za računovodske izkaze in ki na koncu ugotovi poslovni izid. Tako računovodenje kot revizija pa sta med sabo tesno povezana. Na prvi pogled bi rekli, da sta to dejavnosti, ki se ne povezujeta,vendar pa kasneje spoznamo, da je revizor tisti, ki se neprestano ukvarja z računovodskimi izkazi, na drugi strani pa imamo računovodjo, ki te računovodske izkaze sestavlja. Diplomski seminar »Dojemanje revizije pri računovodjih« sem napisala tako, da sem najprej pregledala veliko literature, ki se je nanašala na revizijo in revizorja ter na računovodenje in računovodjo. Vse sem na kratko povzela, tako da sem dobila razumen opis vseh pojmov. Nato sem povzela nekatere podobnosti in razlike med revizijo in računovodenjem, ki so se mi zdele zanimive. Tako je nastal teoretični del mojega diplomskega seminarja. Več pozornosti pa sem namenila raziskavi o dojemanju revizije pri računovodjih, saj je le-ta bila ključnega pomena, da izvem, kar me zanima. Raziskave o tej oziroma podobni temi nisem zasledila, tako da vprašanj nisem mogla nikjer črpati, zato sem jih sestavila sama. Odločila sem se, da anketa ne bo vsebovala veliko vprašanj, saj bo tako prijaznejša do anketiranih oseb. Anketirala sem torej samo računovodje oziroma osebe, ki opravljajo računovodska dela, starostno nisem določevala meje. Rezultati v raziskavi, ki sem jih dobila, me niso presenetili, bili so neki pričakovani odgovori, za katere bi se v večini odločila tudi sama. Najprej sem analizirala rezultate splošno, torej, kako so odgovarjali vsi anketiranci, kjer sem odgovore tudi bolj obsežno predstavila tako grafično, kot tudi v tabeli. Nato pa sem se zgolj iz radovednosti odločila še, da analiziram dobljene rezultate tudi glede na stopnjo izobrazbe, saj sem po naključju dobila odgovore oseb, ki imajo izobrazbo V. stopnje, izobrazbo VI. stopnje in izobrazbo VII. stopnje. To analizo sem opravila zgolj na kratko in samo v grafični obliki. Najbolj so se razlikovali odgovori med osebami s V. in VII. stopnjo izobrazbe. Dobila sem občutek, da osebe s VII. stopnjo izobrazbe bolj cenijo delo revizorja, koristnejša pa se jim zdi tudi sama revizija.
Ključne besede: revizor, revizija, računovodenje, računovodja, koristnost revizije, dojemanje revizije
Objavljeno: 06.12.2012; Ogledov: 1180; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (854,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici