| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
NOTRANJE REVIDIRANJE OBVLADOVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V SLOVENSKIH BANKAH
Simon Bračič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava teoretični in praktični vidik notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v slovenskih bankah. V teoretičnem delu je podrobneje proučeno notranje revidiranje obvladovanja kreditnega tveganja, ki zaradi poslovanja v svetovnih razsežnostih, velike konkurence in tekmovalnosti med bankami, novih vrst tehnologije in storitev ter zaradi odmevnih nepravilnosti v nekaterih bankah vse bolj pridobiva na pomenu. Za učinkovito obvladovanje kreditnega tveganja morajo imeti banke oblikovan celovit sistem notranje kontrole, dobro organizirano službo notranje revizije, ki obvladovanju kreditnega tveganja namenja veliko pozornosti. Postala je nepogrešljiva sestavina vsake banke, saj ima pomembno vlogo pri obvladovanju in zmanjševanju kreditnega tveganja. Notranji revizorji upravi svetujejo, kako izpolniti notranji kontrolni sistem, politiko in postopke za obvladovanje kreditnega tveganja. V praktičnem delu je na podlagi pridobljenega znanja iz teoretičnega dela praktično prikazan postopek notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Ta se začne z načrtovanjem, sledita izvajanje in poročanje o ugotovitvah notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Diplomsko delo je zaključeno z zaključnimi mislimi o obravnavani tematiki.
Ključne besede: Ključne besede: notranje revidiranje, notranji revizor, notranja kontrola, služba notranje revizije, obvladovanje, tveganje, kreditno tveganje v banki, obvladovanje kreditnega tveganja
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 1895; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (517,66 KB)

6.
Sistemski pristop k oblikovanju modela razvoja kariere revizorjev informacijskih sistemov
Igor Karnet, 2010, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava sistemski pristop k razvoju kariere revizorjev informacijskih sistemov (IS). V ta namen je bil razvit model razvoja kariere revizorjev informacijskih sistemov in znotraj tega večparametrski hierarhični model za evalvacijo in samoevalvacijo razvoja revizorja. V izhodišču disertacije je kot prvo prikazana revizijska služba, razvoj kadrovskih virov v revizijski službi ter specifika razvoja kariere revizorjev informacijskih sistemov. Nato pa so prikazane osnove večparametrskega ocenjevanja, faze odločitvenega postopka, ekspertni sistemi ter računalniški program za večparametrsko odločanje Dexi. Osrednji prispevek predstavlja razvoj večparametrskega hierarhičnega modela za ocenjevanje revizorjev IS. Ta ocena predstavlja skupaj s potrebami razvoja posameznika in podjetja ključni element načrtovanja njihove kariere. Model sestavljajo kriteriji, ki so bili identificirani, izbrani in hierarhično urejeni s pomočjo strokovne javnosti, to je revizorjev informacijskih sistemov in vodij revizijskih služb. Model je osnovan tako na lastnostih revizorjev IS kot na lastnostih njihovega delovnega okolja. Evalvacijo in verifikacijo modela v revizijski praksi smo izvedli v okviru revizorjev IS in vodij revizijskih služb iz Slovenije. Model nudi podporo pri iskanju njihove optimalne karierne poti in doseganju višje kakovosti in učinkovitosti revizorjev IS in revizijske službe kot celote. Bistvo modela je, da vključuje uporabo sodobnih informacijskih metod, s posebnim poudarkom na metodah umetne inteligence v postopkih ocenjevanja, ki omogočajo transparentnost in razlago. V disertaciji je prikazano, kako lahko z ekspertnim modeliranjem kot metodo in tehniko za reševanje večparametrskih odločitvenih problemov podpremo in izboljšamo proces ocenjevanja karierne poti revizorjev IS. Model je uporaben tako za samoevalvacijo kot evalvacijo revizorjev IS s strani vodij revizijskih služb. Revizorji IS tako lahko v večji meri izkoristijo dane karierne priložnosti in uspešneje razvijajo svojo kariero.
Ključne besede: karierni razvoj, revizor informacijskih sistemov, sistemski pristop, večparametrsko odločanje, DEXi
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 3392; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (5,89 MB)

7.
PRIMERJAVA METODIKE PREISKOVANJA GOSPODARSKIH PREVAR MED GOSPODARSKIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI PREISKOVALCI
Mojca Kerin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili metodiko preiskovanja prevar med gospodarskimi revizorji in metodiko preiskovanja prevar med pooblaščenimi preiskovalci in ju med seboj primerjali. Najprej smo opredelili pojem gospodarske prevare, predstavili motive zaposlencev, zaradi katerih storijo prevaro, opredelili načine odkrivanja prevar ter proučili odgovornost poslovodstva, ki jo nosi pri preprečevanju in odkrivanju prevar. V nadaljevanju smo proučili metodike dela notranjih, zunanjih in državnih revizorjev pri preiskovanju prevar. Znotraj tega smo predstavili njihovo odgovornost in strokovna pravila, ki jih morajo pri preiskovanju spoštovati ter na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare notranjega revizorja in ga analizirali. V naslednjem poglavju smo proučili metodiko dela pooblaščenih preiskovalcev. V sklopu tega poglavja smo predstavili značilnosti forenzične revizije in znanja ter veščine, ki jih mora pooblaščeni preiskovalec pridobiti oziroma imeti za uspešno in učinkovito opravljanje svojega dela. Na koncu tega poglavja pa smo prav tako na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare pooblaščenega preiskovalca in ga analizirali. Nazadnje pa smo proučevane metodike med seboj primerjali po teoretični in praktični plati ter med njimi poiskali bistvene razlike.
Ključne besede: državni revizor, gospodarska prevara, metodika preiskovanja, notranja kontrola, notranji revizor, pooblaščeni preiskovalec prevar, poslovodstvo, prevarant, tveganje prevar, zunanji revizor, zunanje revidiranje, notranje revidiranje, državno revidiranje
Objavljeno: 16.09.2010; Ogledov: 1956; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
POVEZAVA MED DAVČNIM SVETOVANJEM IN DRUGIMI OBLIKAMI SVETOVANJA
Maja Mohorič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčno svetovanje je v današnjih časih vedno bolj pomembna smernica, saj lahko podjetja s pravilno odločitvijo, dobro gospodarijo s sredstvi podjetja. Do pravilne odločitve pa pomaga dober davčni svetovalec. Dober davčni svetovalec je izobražen in se izobražuje na Inštitutu za revizijo, kjer si pridobi naziv Preizkušen davčnik; na Zbornici davčnih svetovalec pa si pridobi naziv davčni svetovalec. Morala in etika davčnega svetovalca sta najpomebnejši v tej karatkeristiki tipa, hkrati pa je pomembno še izobraževanje in nenehno dopolnjevanje znanja… Ker pa davčni svetovalec ne deluje sam, smo opisali še vse ostale oblike svetovanj, s katerimi sodeluje davčni veščak, in sicer odvetniki, revizorji, notarji, sodni izvedenci ter poslovni svetovalci se najbolj povezujejo.
Ključne besede: • davčni svetovalec; • revizor; • davčni revizor; • odvetnik; • sodni izvedenec; • notar
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 1418; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (784,75 KB)

9.
PRAVILA DAVČNE REVIZIJE
Andreja Stopar, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Slovenija upravlja davčni nadzor s kontrolo, inšpekcijskimi pregledi in davčnimi preiskavami. Kot je iz navedenega razvidno, se v Sloveniji še vedno nismo odločili za davčno revizijo kot posebno vrsto davčnega nadzora. Za razliko od inšpiciranja se davčni revizor ne zadovolji z ugotovitvijo, da kako dejanje ni pravilno, temveč poskuša obnoviti celoten potek procesa, ki je privedel do končne nepravilnosti in presoditi poslovanje v vseh njegovih stopnjah. Davčna revizija oziroma davčno revidiranje je zgolj ena od oblik davčnega nadzora, ki ga opravljajo davčni inšpektorji zaposleni na Ministrstvu za finance. Naloge davčne službe, med katere sodi tudi davčna revizija, v Sloveniji opravlja Davčna uprava Republike Slovenije. Pri svojem delu se opirajo na pravna pravila, strokovna pravila in poklicno-etična načela. Temeljni pravni predpis, ki ureja davčno revizijo je Zakon o davčnem postopku in Zakon o davčni službi. Poleg teh pa je potrebno pri delu davčne revizije upoštevati še predpise v Kazenskem zakoniku, Zakonu o kazenskem postopku, Zakonu o upravnem postopku in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. V Zakonu o davčnem postopku ni določb, ki bi davčne delavce opozarjale na varovanje etičnih vrednot, zato je Davčna uprava Republike Slovenije sprejela Kodeks etike davčnih delavcev. Po njem se mora ravnati vsak davčni delavec pri opravljanju nalog davčne službe. Ker samostojni poklic davčnega revizorja v Republiki Sloveniji ne obstaja, so načela za davčno revidiranje prilagojena po načelih, ki veljajo za preizkušenega davčnika.
Ključne besede: Davčna revizija, davčni revizor, Zakon o davčnem postopku, Zakon o davčni službi, Kodeks etike davčnih delavcev, Davčne utaje, DURS.
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 1891; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (563,31 KB)

10.
ETIKA IN ETIČNOST REVIZORJEV
Barbara Sivec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Delo diplomskega seminarja predstavlja osnovne pojme s področja etike in pomena etičnega delovanja revizorjev. Etično delovanje revizorjev je pomembno predvsem zaradi zaupanja javnosti v revizorski poklic, zato morajo revizorji s svojim ravnanjem in delovanjem stalno potrjevati, da so vredni zaupanja. Pri revidiranju so jim v pomoč pravne in strokovne podlage za etično delovanje, kot so kodeksi poklicne etike in Mednarodni revizijski standardi. Za nadzor nad njihovim delom skrbijo razne inštitucije, v Sloveniji sta to Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo. Obravnavano je tudi vprašanje učinkovitosti zakonodajnih rešitev v zvezi z zagotavljanjem etičnega delovanja revizorjev. S spremembami zakonodaje, ki so se zgodile po vsem svetu, je doseženo poenotenje pravil v reviziji in tudi večja učinkovitost dela. Še vedno pa ostajajo etični problemi pri uresničevanju revizijskih pravil v praksi, ki so težje rešljivi. Včasih zakoni in pravila niso dovolj, ko pride do nejasnosti in dilem glede etičnega delovanja. Revizor je pri svojem delu večkrat postavljen v težke situacije in se mora sam znajti ter poiskati izhod. Pri vsem tem je seveda zelo pomembno, da se drži vseh revizijskih načel in pravil ter ravna v skladu z etičnimi smernicami.
Ključne besede: etika, kodeksi poklicne etike, revizor, etičnost delovanja revizorjev, IFAC, ISQC 1, MSR, nadzor nad revizijsko stroko, neodvisnost revizorjev
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 1509; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (286,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici