| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga notranjega revizorja pri preprečevanju pranja denarja
Nina Fekonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta obravnava problem pranja denarja in njegove (večkrat) dolgoročne posledice za družbo in gospodarstvo. Denar, ki izvira iz vseh vrst kaznivih dejanj, imenujemo umazan denar. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj morajo, da bi lahko ušli organom pregona, prikriti vse sledi za pravim izvorom tega denarja. Ker so tehnike pranja denarja različne in se vedno znova spreminjajo ter pojavljajo nove, morajo podjetja vzpostaviti nek notranji nadzor, ki bo nadzoroval tudi to področje tveganj. Tukaj se pojavi potreba po notranjem nadzoru in zelo znani obliki notranjega nadzora, notranji reviziji. Notranji revizor je tisti, ki revidira področja v podjetju, ki so najbolj izpostavljena tveganjem. Notranji revizor je tudi zaščitnik vrednosti organizacije, saj odkriva pomanjkljivosti in o tem obvešča upravo. Pomembno vlogo pri odkrivanju in zmanjševanju prevar predstavlja prav notranja revizija. Zaradi vloge, ki jo v organizacijah opravlja, je večkrat nezaželena in vzbuja nezaupanje. Organizacije pa se morajo zavedati, da je vzpostavitev notranjega revidiranja pomembna preventiva. Prihrani jim lahko ogromne stroške, ki jih povzročijo prevare v podjetjih; v nekaterih primerih vodijo celo do propada podjetij.
Ključne besede: pranje denarja, notranji revizor, prevare, odkrivanje, preprečevanje
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (865,62 KB)

2.
Percepcija študentov o forenzičnem računovdstvu in reviziji
Patricija Nigerl, 2020, magistrsko delo

Opis: S forenzičnim računovodstvom in zunanjo revizijo želimo doseči različne cilje. Zunanja revizija je usmerjena v skladnost z računovodskimi predpisi, medtem ko je forenzično računovodstvo usmerjeno v dokazovanje, ali se je v podjetju zgodila prevara oz. kriminal v dokumentaciji. Kriminalna dejanja so še danes trn v peti marsikateremu državnemu organu. Izpostaviti moramo vprašanje, zakaj se kriminal v podjetju dogaja tako pogosto. Ali zaradi pohlepnosti osebe, ki deluje po načelu »več imaš, več potrebuješ« ali zaradi drugih vzrokov? Morda so vzrok finančne tegobe ali »samo« življenjski slog osebe? Z vidika podjetja zagotovo obstajajo tudi drugi razlogi, vendar moramo kljub temu poznati lastnosti in značilnosti oseb na vodilnih položajih. Vzroki, zakaj se v podjetju dogajajo ali so se dogajala kriminalna dejanja, so različni. Podjetje je lahko zelo zadolženo in priredi podatke, da zavede banke, investitorje in poslovne partnerje, ali pa se enostavno zgodi napaka, ki igra veliko vlogo pri sestavi računovodskih poročil. Poznavanje forenzičnega računovodstva nedvomno vpliva na zaznavanje kriminalnih dejanj. Menimo tudi, da bo večja ozaveščenost ljudi ugodno vplivala na odločitve posameznikov, ali se bodo zares podali na kriminalno pot, naj gre za velika ali majhna kriminalna dejanja. Dejstvo je, da na vse ljudi ne moremo vplivati. Zunanja revizija preverja resničnost in poštenost informacij v računovodskih dokumentih. Če v procesu zunanje revizije odkrijemo napako ali prevaro, je zunanji revizor dolžan o tem poročati poslovodstvu ali vodilnim v podjetju. V naši raziskavi smo želeli izvedeti, kakšno je poznavanje forenzičnega računovodstva in zunanje revizije med študenti prve in druge stopnje študija smeri Računovodstvo, revizija in davščine na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Magistrska naloga »Percepcija študentov o forenzičnem računovodstvu in reviziji« bo zanimivo branje za vsakogar, ki želi izvedeti več o forenzičnem računovodstvu in zunanji reviziji.
Ključne besede: prevara, kriminal, revizor, forenzični računovodja, raziskava.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Revizorjevo poročanje organu upravljanja po prenovljenih msr in drugih pravilih revidiranja.
Larisa Nikić, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta bomo predstavili pomembnost komuniciranja zunanjega revizorja (v nadaljevanju revizor) s pristojnimi za upravljanje. Osnova za to delo bo prenovljeni Mednarodni standard revidiranja 260 – Komuniciranje s pristojnimi za upravljanje (MSR 260), ki je predstavljen v četrtem poglavju tega dela diplomskega projekta. MSR 260 se navezuje tudi na druge MSR-je in druge zakone. Da lahko pojasnimo revizorjevo komuniciranje z organi upravljanja, moramo najprej razumeti, zakaj pride do revizije. Revizija računovodskih izkazov je pomembna predvsem zato, ker povečuje zaupanje širši javnosti, lastnikom in organom upravljanja. Revizor mora biti sposoben določiti, katere informacije bo predstavil in katerim organom upravljanja. Te revizor izbere na podlagi njihovih pristojnosti in nalog, ki so pojasnjene v tretjem poglavju. Ko razumemo, kaj so organi upravljanja in zakaj pride do revizije računovodskih izkazov, se lahko osredotočimo na revizorjevo komuniciranje pristojnih za upravljanje, ki je ena izmed revizorjevih nalog, ki so zapisane v pravnih pravilih. Komuniciranje med revizorjem in pristojnimi za upravljanje pripomore h kakovostnejšemu delu revizorja in s tem kakovostnejšemu končnemu poročilu. Kakovostnejše poročilo revizorja daje realno podobo družbe in s tem večje zaupanje javnosti. Komuniciranje revizorja s pristojnimi za upravljanje je pomembno, saj pomaga revizorju s pomembnimi informacijami o revidirani družbi, njeni organiziranosti, okolju, informacijah o posebnih poslih in dogodkih. Komuniciranje je dvosmerno, saj tudi pristojni za upravljanje dobijo od revizorja informacije, ki jim pomagajo pri njihovem delu nadzora postopkov računovodskega poročanja, pri zmanjševanju tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih, pri odkrivanju raznih nepravilnosti in odkrivanju prevar. Komuniciranje poteka v času revizije; pogostost komuniciranja je odvisna od pojavnosti problemov in zapletenih dogodkov, ki potrebujejo razjasnitev.
Ključne besede: Zunanji revizor, revizija računovodskih izkazov, revizorjevo poročanje, revizorjevo komuniciranje, pravila revidiranja
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 272; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (508,66 KB)

4.
Revizorjeva vloga pri obvladovanju strateških tveganj, povezanih z informacijsko tehnologijo
Nives Lugarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v svetu, kjer se informacijska tehnologija nenehno razvija in izpopolnjuje. Življenja brez interneta, pametnih telefonov, računalnikov in televizije si skoraj ne moremo več predstavljati. Hitremu tempu in novostim se morajo, če želijo dolgoročno obstajati in poslovati uspešno, prilagajati tudi organizacije. Danes skoraj ne najdemo več storitvenega ali proizvodnega procesa, ki ni vsaj posredno podprt z informacijsko tehnologijo. Dobro zasnovan in delujoč informacijski sistem organizacijam omogoča doseganje strateških ciljev in snovanje strategij. Tveganja so prisotna v vsaki dejavnosti in vsaki organizaciji. Poznamo zunanja in notranja tveganja. Med notranja tveganja spadajo tudi strateška tveganja, ki jih bomo v magistrskem delu podrobneje raziskali. Ločimo zanesljivost finančnega poročanja, skladnost z zakonodajo in predpisi, informacijsko varnost, obvladovanje sprememb v informacijskem sistemu in obvladovanje informacijskih storitev. Poslovodstvo mora nenehno skrbeti, da so tveganja organizacije prepoznana in ustrezno nadzorovana. S tem namenom lahko sledijo dobrim praksam, kot so celovite programske rešitve, model COSO in standardi. Večje (mednarodne) organizacije pri obvladovanju tveganj potrebujejo pomoč ljudi s specifičnim znanjem, ki nudijo strokovno podporo poslovodstvu. To so zunanji, notranji revizorji in revizorji informacijskih sistemov. V zadnjem času se pojavlja tudi pojem kontrolinga. Gre za podporno funkcijo poslovodstva, ki je krmilo in motor podjetja in je odločevalno naravnana informacijska funkcija. V prihodnjih letih bosta zaradi hitrosti in kompleksnosti razvoja informacijske tehnologije oddelek kontrolinga in revizor informacijskih sistemov v podjetju ne samo konkurenčna prednost, ampak nuja. Da bi raziskali strateška tveganja in vpliv na njihovo obvladovanje s specifičnim znanjem revizorja informacijskih sistemov bomo opravili intervju z vodjem notranje revizije podjetja Gorenje. Od septembra 2017 je v podjetju Gorenje zaposlen tudi preizkušeni revizor informacijskih sistemov, zato se je obseg kompetenc oddelka ustrezno povečal. Zanimalo nas bo predvsem, kako deluje oddelek notranje revizije, ali poznajo strateška tveganja podjetja ter kako jih obvladujejo. Proučili bomo, ali lahko revizor s svojim specifičnim znanjem vpliva na obvladovanje strateških tveganj, povezanih z informacijsko tehnologijo.
Ključne besede: vrednost informacije, strateška tveganja, obvladovanje tveganj, informacijski sistem, revizor informacijskih sistemov, podjetje Gorenje.
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 265; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

5.
Vloga zunanje revizije pri odkrivanju in preprečevanju prevar v računovodskih izkazih
Ines Slana, 2018, diplomsko delo

Opis: Tako kot nekoč tudi danes poznamo posameznike, ki so za lastno obogatitev pripravljeni narediti vse. Tudi podjetja morajo nenehno konkurirati svojim tekmecem na trgu, kar pa še ne pomeni, da lahko izbirajo vsa sredstva za dosego cilja. Če želijo dandanes postati ali ostati konkurenčni na velikem in fleksibilnem trgu, se ne smejo posluževati vseh sredstev. Zato se bomo v diplomskem delu osredotočili na nedovoljena sredstva, kar so v našem primeru prevare v računovodskih izkazih in kakšna je vloga zunanjega revizorja pri odkrivanju le teh in kaj lahko naredi, da jih prepreči. V diplomskem projektu bomo predstavili kakšne vrste prevar v računovodskih izkazih poznamo ter katere so najpogostejše pojavne oblike. Opredelili bomo vlogo zunanjega revizorja pri odkritju vseobsegajoče napake, za katero predvideva, da je prevara, kakšni postopki sledijo ter s katerimi zakonskimi in strokovnimi pravili je opredeljeno njegovo delo. Radi bi ugotovili tudi, kakšne informacijske tehnologije uporablja pri svojem delu. V primerjalnem delu diplomskega projekta se bomo osredotočili na statistične podatke o računovodskih prevarah, saj bi radi ugotovili kaj se dogaja pred, med in po gospodarski krizi, oziroma nas zanima če število prevar s pojavom krize naraste. Primerjali bomo tudi nekatere izmed največjih afer na področju računovodskih prevar po svetu ter kakšne postopke uporabljajo revizorji v navedenih državah.
Ključne besede: prevara, računovodski izkazi, zunanja revizija, informacijska podpora, zunanji revizor
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 567; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
Notranja revizija v javnih zavodih na primeru Zdravstvenega doma Slovenske Konjice
Sanja Flašker, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali javni sektor, javne zavode, osredotočili smo se predvsem na javne zdravstvene zavode in notranjo revizijo. V teoretičnem delu smo predstavili prej našteta področja. Poudarek smo dali na predstavitev notranje revizije. V okviru notranje revizije smo zajeli organiziranost izvajanja notranje revizije ter ugotovili, da se lahko organizirala lastna revizijska služba, najame zunanji izvajalec ali pa ustanovi skupna revizijska služba. Zajeli smo tudi notranje revizijske dejavnosti in v okviru le-teh predstavili posamezne faze notranje revizije. Predstavili smo tudi delo notranjega revizorja in kakšne naj bi bile njegove lastnosti za uspešno delo ter pravila, ki jih pri svojem delu upošteva in uporablja. Praktični del zajema predstavitev dveh izbranih zdravstvenih domov, torej Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Zdravstvenega doma X in primerjavo notranje revizije v teh dveh zdravstvenih domovih za leti 2016 in 2017, ki smo jo prikazali na podlagi revizijskih poročil in podatkov s spleta.
Ključne besede: javni zavod, zdravstveni zavod, notranja revizija, notranji revizor, pravila stroke revidiranja
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 1094; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (475,85 KB)

7.
Prihodnost revidiranja
Dalibor Nenić, 2018, magistrsko delo

Opis: Revidiranje je oblika nadzora. Zaradi vse večje kompleksnosti delovanja pravnih oseb, naraščajočega pomena informacijske tehnologije in informacij je potrebno razvijati nove in primerne metode nadzora, da bi lahko zadovoljili zahteve tehnološkega razvoja in uporabnikov. Mednje sodi način, orodje, prostor ter znanje za revidiranje 21. stoletja. Napredne tehnološke rešitve omogočajo poglobljeno znanje o delovanju podjetij ter oceno stanja oz. dejanj. S tem se spreminja vloga revizorja v digitalnem svetu prihodnosti. Na podlagi spoznanj smo ugotovili, da so v preteklosti obstajali pozivi, kako razviti revidiranje za izzive prihodnosti, a o(b)staja bistven časovni razkorak med sprejetjem novih idej oz. znanja ter njihovo implementacijo v praksi. Stopnja inovacije je v panogi revizije nižja kot v drugih panogah, zaradi česar ostajajo sistemske napake v obliki koncentracije trga revizijskih storitev, kakovosti revidiranja, strukture revizijskega postopka, vloge ter vrednosti revidiranja nerešene. Revidiranje je namreč pod velikim vplivom zunanjih dejavnikov, ki usmerjajo razvoj glede na trenutno gospodarsko, socialno in pravno politiko. V delu smo proučili smernice razvoja revidiranja v prihodnosti na osnovi analize sedanjega stanja. Prikazali smo stanje panoge revidiranja glede na vrste revidiranja po revizijskem organu. Ugotovili smo, da je t. i. gospodarsko revidiranje vrsto let imelo primat na področju revidiranja ter bilo bistven dejavnik v delovanju kapitalskih trgov, a se ni spremenilo od začetka 20. stoletja. Z napredkom informacijske, telekomunikacijske in računalniške tehnologije, se spreminja usmerjenost revizorjev iz preteklosti v prihodnost. Napredna tehnologija bo prevzela del funkcije, ki jo je imela revizija v preteklosti, s čimer se bo spremenila tudi vloga revizorja. IT bo zaznamovala delovanje organizacij ter vpeljala novo obdobje digitalne ekonomije, ki zahteva prilagoditev revidiranja. Prilagoditev bo celovita in bo potekalo od izobraževanja revizorjev, ki bo vedno bolj osredotočeno na pridobivanje znanj s področij informacijske tehnologije ter mehkih veščin, preko spremembe načina dela do izkoriščanja novih naprednih tehnologij kot so: tehnologija verižnih blokov podatkov, veliki podatki, rudarjenje podatkov ter sistemi umetne inteligence. Prihajajoča sprememba bo preobrazila panogo revizije za vedno.
Ključne besede: revidiranje, prihodnost revidiranja, informacijska tehnologija, izobraževanje revizorjev, revizor
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 615; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
Analiza metodologije revizijske družbe x pri revidiranju opredmetenih sredstev na primeru proučevanega podjetja y
Blaž Velcl, 2017, magistrsko delo

Opis: V večini primerov predstavljajo opredmetena osnovna sredstva pomemben delež premoženja podjetja in tudi velik del strukture bilance stanja. Zaradi tega revidiranje opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja strokovni izziv tako z vidika vrednotenja sredstev, kakor tudi z vidika pravilnosti izkazovanja posameznih sredstev. Po Zakonu o gospodarskih družbah so srednje in velike družbe zavezane k reviziji. V Sloveniji je pri Slovenskem inštitutu za revizijo v register vpisanih 50 revizijskih družb. Večji del revizij v Sloveniji izvedejo tako imenovane revizijske družbe iz »Big Four«, to so Ernst & Young, Pricewaterhousecoppers, KPMG in Deloitte. Zato smo na proučevanem primeru Y analizirali metodologijo revizijske družbe X (eno izmed »Big Four«) pri revidiranju opredmetenih osnovnih sredstev. Zanima nas, ali je metodologija revizijske družbe X zastavljena tako, da ugotovi pomembnejše nepravilnosti, in ali metodologija revizijske družbe X omogoča revizorju izbiro na podlagi strokovne presoje. V delu smo predstavili računovodenje opredmetenih osnovnih sredstev in opredelitev revizije. Predstavili smo tudi metodologijo revizijske družbe X pri revidiranju opredmetenih osnovnih sredstev. Nato smo na primeru proučevanega podjetja Y izvedli revizijske postopke na podlagi metodologije revizijske družbe X ter podali mnenje pooblaščenega revizorja. Delo smo zaključili s sklepom.
Ključne besede: Opredmetena osnovna sredstva, revidiranje, metodologija revizijske družbe X, Slovenski računovodski standardi, Zakon o gospodarskih družbah, pooblaščen revizor
Objavljeno: 20.02.2018; Ogledov: 638; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Pregled raziskav s področja zaupanja v revizorje računovodskih izkazov
Ana Kvas, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na raziskave, ki so bile v preteklosti narejene na temo zaupanja v revizorje računovodskih izkazov. V delu povzemam rezultate štirih raziskav in en komentar na to temo. Vseh pet člankov je delo avtorjev, ki delujejo v Združenih državah Amerike in preverjajo zaupanje v revizorje računovodskih izkazov v njihovi državi
Ključne besede: revizor, zaupanje, računovodski izkazi, raziskave
Objavljeno: 23.11.2017; Ogledov: 575; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (889,92 KB)

10.
VPLIV DEJAVNIKA SPOLA NA KAKOVOST REVIZIJE
Sara Stropnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Da bi revizor sestavil kakovostno revizijsko poročilo, mora biti pri svojem delu neodvisen in nepristranski. Na neodvisnost in nepristranskost revizorjevega mnenja pa lahko vpliva več dejavnikov, kot so spol, starost, izkušnje, revizorjev honorar in podobno. Znano je, da se ženske in moški karakterno precej razlikujejo. Te razlike so opazne predvsem pri soočanju s problemi, nagnjenosti k tveganju in sprejemanju neetičnega ravnanja. Ženske na splošno manj tvegajo in ne sprejemajo neetičnega ravnanja. Zato je pričakovati, da se tudi delo revizork razlikuje od dela revizorjev. Revizorji, ki so bolj nagnjenji k tveganju, pogosteje spremenijo svoje revizijsko mnenje, kar bi lahko vplivalo na samo kakovost revizije. Revizorke so tiste, ki stremijo k bolj etičnemu ravnanju in pogosteje izdajo modificirano revizijsko poročilo. Na samo kakovost revizije pa vpliva tudi zaznavanje napačnih navedb v računovodskih izkazih in sposobnost reševanja problemov. Moški bi naj bolje zaznavali probleme in se soočali z njimi. Pojavlja pa se vprašanje, ali je potemtakem revizija, ki jo opravi moški, boljša od tiste, ki jo opravi ženska, kljub dejstvu, da moški revizorji pogosteje spremenijo svoje revizijsko mnenje. V magistrskem delu smo raziskali, ali spol revizorja vpliva na kakovost revizije, delno pa smo se posvetili tudi vprašanju, ali spol revizorja vpliva na revizorjev honorar. Ugotovili smo, da revizorji pogosteje spremenijo svoje mnenje kot revizorke. Prav tako smo ugotovili, da spol revizorja ne vpliva na velikost revizijskega honorarja. Za odgovor na vprašanje, ali spol revizorja vpliva na kakovost revizije, pa bi bilo treba opraviti še več dodatnih preiskav z večjim vzorcem, ki bi zajel revizorje na različnih koncih sveta.
Ključne besede: revizija, revizor, spol revizorja, kakovost revizije, revizijski honorar.
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 716; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici