SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SPOLA REVIZORJA NA REVIZIJSKO PRESOJO
Sara Stropnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Revizor je strokovno usposobljena oseba, ki poda neodvisno in objektivno mnenje o resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov. Pojavlja pa se vprašanje ali se revizijsko poročilo moških revizorjev razlikuje od revizijskega poročila ženskih revizork. Znano je namreč, da se moški in ženske karakterno razlikujejo, kar bi lahko vplivalo na samo revizijsko presojo. V diplomskem seminarju smo predstavili pojme revizija, revizor in revizijsko poročilo. S pomočjo že obstoječih raziskav smo v diplomskem seminarju skušali strniti ugotovitve o tem, ali in kako spol revizorja vpliva na revizijsko poročilo. Moški veljajo za bolj nagnjene k tveganju, ženske pa so poznane po tem, da skušajo v svoje delo vključiti čim več dokaznih iztočnic. Karakteristične razlike vsekakor vplivajo na revizijsko poročilo. Moški so namreč dovzetnejši za pojasnila, ki jih podajo naročniki. Ženske so za pojasnila naročnikov manj dovzetne, zato so njihova poročila kvalitetnejša, kar pa vpliva tudi na kvaliteto poslovanja podjetja.
Ključne besede: revizija, revizor, revizijsko poročilo, razlike med spoloma, kvaliteta poslovanja
Objavljeno: 30.10.2014; Ogledov: 409; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (665,18 KB)

2.
PRENOVA POSLOVNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA REVIZIJO
Matjaž Čebokli, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena programska rešitev prenove poslovnega informacijskega sistema za revizijo. Za področje izvajanja revizije v podjetju FINARS, d. o. o., kot tudi pri njihovih strankah, se trenutno uporablja več različnih programskih rešitev. Decentralizirana in funkcijsko omejena obstoječa programska rešitev podjetju bistveno podaljšuje revizijski cikel in s tem obremenjuje zaposlene, ki bi lahko ta čas namenili tudi drugim nalogam in funkcijam. Izvedena je bila migracija in dopolnitev obstoječe relacijske baze na nov sistem za upravljanje podatkovne baze. Na novo se je zasnovalo in izdelalo programsko rešitev prenovljenega poslovnega informacijskega sistema za revizijo in izvedlo testiranje programske rešitve v praksi. Cilj nove programske rešitve je izvedba revizijskega cikla na enem mestu, od vnosa zahtevka za izvedbo revizije do priprave končnega revizijskega poročila in na koncu arhiviranja revizije. Nova programska rešitev omogoča revizorjem in ostalim zaposlenim preprosto vnašanje in pregledovanje revizij ter pripravo revizijskih poročil.
Ključne besede: revizija, revizor, podatkovna baza, poslovni informacijski sistem, revizijsko poročilo.
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 666; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

3.
Pravna ureditev javnih agencij v Republiki Sloveniji
Urška Požlep, 2017, diplomsko delo

Opis: Pojem agencije se pred uveljavitvijo Zakona o javnih agencijah (v nadaljevanju ZJA) leta 2002 v dotedanji ureditvi ni uporabljal enotno, saj so poimenovanje uporabljali organizacijsko različni javnopravni subjekti (npr. Agencija za energijo, Agencija za trg vrednostnih papirjev itd.), kot tudi organi v sestavi ministrstva. Zaradi zmede na področju poimenovanja subjektov javnega sektorja se je pojavila potreba po sprejetju sistemskega zakona, za odpravo anomalij na tem področju. S sprejemom ZJA se je uredila statusna oblika nosilcev javnih pooblastil in njihovo delovanje. Namen javnih agencij je zmanjševanje obsega državne uprave ter zadovoljevanje potreb po neodvisni regulaciji (tj. samostojnem urejanju določenega področja). Nekaj let po uveljavitvi ZJA se je v praksi izkazalo, da je ureditev javnih agencij v nekaterih delih neustrezna. Na to je opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije v revizijskem poročilu in od vlade zahtevalo ureditev spornih določil. Vlada se je na revizijsko poročilo odzvala z ukrepi, ki jih je Računsko sodišče v porevizijskem poročilu označilo kot zadovoljive. Zavezala se je spremeniti ZJA v delih postopka ustanovitve javne agencije, učinkovitejše in preglednejše upravljanje, načrtovanje dela ter poročanje direktorja, kar je storila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru.
Ključne besede: zakonska ureditev, javne agencije, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, revizijsko poročilo, porevizijsko poročilo, Računsko sodišče Republike Slovenije
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 86; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (922,48 KB)

4.
Proučevanje sprememb revizijskih poročil slovenskih delniških družb in dejavnikov, ki vplivajo na čas priprave teh poročil
Maja Kuharič, 2017, magistrsko delo

Opis: V sodobnem gospodarstvu podjetja ob zaključku poslovnega leta pripravijo računovodske izkaze v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi. Naloga neodvisnega revizorja pa je, da oceni, ali ti računovodski izkazi zagotavljajo resničen in pošten vpogled v poslovanje podjetja. Na kratko bi lahko rekli, da revizija računovodskih izkazov povečuje kredibilnost informacijam v računovodskih izkazih. Revizija računovodskih izkazov predstavlja sistematičen in zelo zahteven proces, ki se zaključi z izdajo revizorjevega poročila. Revizorjevo poročilo predstavlja formalni način komuniciranja med revizorjem in uporabniki računovodskih izkazov. Oblika in vsebina revizorjevega poročila sta standardizirani. Njegova ključna sestavina je seveda revizorjevo mnenje, ki je v jasno naslovljenem in ločenem odstavku in navaja sklep o tem, ali so računovodski izkazi vključno z razkritji poštena predstavitev v vseh pomembnih pogledih in v skladu z veljavnimi standardi računovodskega poročanja. V zadnjem času so postali poslovni procesi veliko bolj zapleteni in globalni. Računovodsko poročanje je postalo veliko bolj kompleksno. Revizorjevo delo je postalo bolj zahtevno. Kljub temu pa se vsebina revizorjevega poročila ni spremenila. Zaradi tega so investitorji in drugi uporabniki računovodskih izkazov sprožili zahteve, da revizorji vključijo v revizijska poročila dodatne informacije, ki bi povečale njihovo informacijsko vrednost. Te zahteve so spodbudile prenovo Mednarodnih standardov revidiranja. V magistrski nalogi nas zanima, ali se je revizorjevo poročilo skozi opazovano enajstletno obdobje kaj spremenilo, ali se je spremenila njegova dolžina in ali se je spremenil čas priprave revizijskih poročil. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki pomembno vplivajo na čas priprave revizorjevega poročila. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da so bila revizijska poročila za leto 2005 po vsebini in obliki drugačna od revizijskih poročil za preostala leta opazovanega obdobja, saj so bila pripravljena na podlagi drugačne zakonodaje. Dolžina revizorjevega poročila in čas priprave revizorjevega poročila se v zadnjih osmih letih opazovanega enajstletnega obdobja nista bistveno spreminjala. Na podlagi rezultatov multiple regresijske analize smo ugotovili, da čas priprave revizijskih poročil ni pomembno povezan z značilnostmi revizijske komisije, vrsto revizijske hiše, vrsto izdanega mnenja in z uspešnostjo poslovanja podjetja.
Ključne besede: revizija, revizijsko poročilo, revizijska hiša, čas priprave, dolžina
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici