Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Organizacijska kultura predstavlja skupek vrednot, norm in praks, ki urejajo vedenje in odnose znotraj organizacije. Organizacijska kultura je razširjen pojem, ki se obravnava na različne načine. To diplomsko delo se ukvarja s tematiko, kaj predstavlja organizacijsko kulturo v revizijskem podjetju in kakšna je njena vloga. Obravnavana tema organizacijske kulture v revizijskih podjetjih se osredotoča na oblikovanje in vzdrževanje te kulture, ki ima še posebej pomembno vlogo zaradi visoko reguliranega revizijskega okolja, kjer je potrebno upoštevati predpisane spreminjajoče se standarde in etičnost. Na podlagi predhodnih tujih raziskav v povezavi s to tematiko je predstavljen splošni model organizacijske kulture v reviziji, vrste organizacijskih kultur in klim, ki jih lahko zasledimo v revizijskem podjetju. Sledi predstavitev vpliva kulture in klime na kakovost revidiranja, v povezavi s kulturo in uspešnostjo revizijskega podjetja, predstavitev vloge komunikacije, mehanizma upravljanja zaposlenih in pomen preveritve organizacijske kulture v revizijskih podjetjih. Diplomsko delo ima dve hipotezi, ki smo ju tudi potrdili na podlagi proučitve ugotovitev preteklih raziskav. Pozitivna organizacijska kultura ima v revizijskem podjetju pozitiven vpliv na zavzetost zaposlenih, obseg storitev, ki jih revizijsko podjetje opravlja. Pozitivna organizacijska kultura v revizijskem podjetju je povezana z večjim obsegom storitev, ki jih opravlja revizijsko podjetje. Na podlagi teoretičnih spoznanj na to temo smo prišli do sklepa, da revizijska podjetja z močnimi in pozitivnimi organizacijskimi kulturami pogosteje širijo obseg svojih storitev, saj taka kultura spodbuja inovacije, izboljšuje kakovost storitev in povečuje zadovoljstvo strank. Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da ima organizacijska kultura v revizijskih podjetjih ključno vlogo pri oblikovanju vedenja zaposlenih, kakovosti revizijskih storitev in uspešnosti podjetja. Pozitivna organizacijska kultura lahko poveča zavzetost zaposlenih in izboljša kakovost revidiranja. V naši raziskavi, v diplomskem delu, obstajajo nekatere omejitve, kot so omejenost na razpoložljive pretekle raziskave različnih avtorjev, ki so praviloma osredotočene na velika revizijska podjetja in geografsko omejene. Ugotovitve diplomskega dela pripomorejo k boljšemu razumevanju organizacijske kulture v revizijskih podjetjih. Možno je, da se v prihodnje ugotovitve raziskave primerjajo, posplošijo in povežejo s preostalimi revizijskimi podjetji, razišče pa tudi, kako je organizacijska kultura zaznana in predstavljena med zaposlenimi v teh revizijskih podjetjih.
Ključne besede: Organizacijska kultura, revizija, revizor, revizijsko podjetje, zaposleni.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,93 MB)

Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja. Namen je ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na delovno okolje in s tem na ravnanje izvajalcev revidiranja. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav različnih avtorjev proučimo, kako različni dejavniki vplivajo na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Na začetku diplomskega dela opredimo pojem delovno okolje, kaj predstavlja delovno okolje za izvajalce revidiranja. Na podlagi različnih študij predstavimo, kako poteka delo v revizijski skupini in kakšna je sestava revizijske skupine. Nato predstavimo, kako stres vpliva na revizijsko skupino, kakšna je komunikacija med člani revizijske skupine in kako delo v revizijski skupini vpliva na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Dodatno predstavimo delovno okolje v večjih revizijskih podjetjih. Osredotočili smo se na raziskave, ki obravnavajo dejavnike, ki vplivajo na to, da zaposleni iščejo kariero v velikih revizijskih podjetjih. Opredelimo tudi pomen kulture v revizijskem podjetju, kako kultura vpliva na kakovost revidiranja in organizacijsko zavezanost revizorjev revizijskemu podjetju. Rezultati preteklih raziskav nam kažejo, kakšna je atraktivnost poklica revizorja za nove zaposlene, kako jo ohraniti in izboljšati, ter katere dejavnike vplivajo na revizorjevo odločitev, da ostane ali zapusti poklic revizorja. V osrednjem delu diplomskega dela predstavimo ugotovitve avtorjev glede pozitivnih (ugodnih) in negativnih (neugodnih) dejavnikov delovnega okolja, ki vplivajo na ravnanje izvajalcev revidiranja. Ugotovimo, da lahko stres zaradi obremenitev dela in pomanjkanja časa zmanjša kakovost revidiranja. Delovna obremenitev zmanjša zadovoljstvo pri delu. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da lahko poistovetenje z revidiranim podjetjem in odsotnost menjavanja revizorjev zmanjšata kakovost revidiranja zaradi povečanja konfliktov med revizorjem in revidiranim podjetjem. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da dejavniki možnosti fleksibilnega dela, možnosti napredovanja izvajalcev revidiranja in učenja izvajalcev revidiranja, izboljšajo zadovoljstvo pri delu in s tem izboljšajo kakovost revidiranja. V sklepnem delu diplomskega dela na podlagi proučitve in ugotovitev iz preteklih raziskav podamo predloge za možne odprave neugodnih in izboljšave ugodnih dejavnikov delovnega okolja v revizijskih podjetjih.
Ključne besede: revizijsko podjetje, revizor, izvajalec revidiranja, delovno okolje, kakovost revidiranja, stres, zadovoljstvo pri delu.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 16
Celotno besedilo (940,36 KB)

Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Najprej predstavimo, kaj so nerevizijske storitve in navedemo nekaj vrst le-teh. Nato predstavimo pravila na področju nerevizijskih storitev, ki veljajo v Sloveniji. V zvezi s tem predstavimo ureditev v Zakonu o revidiranju (ZRev-2), ko gre za prepoved opravljanja nekaterih nerevizijskih storitev. Omenimo temeljna načela Kodeksa etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), v skladu s katerimi mora ravnati revizor v poslu revizije. Dodatno predstavimo Uredbo EU 537/2014, ki velja tudi za Slovenijo, in sicer smo izpostavili tako imenovan seznam prepovedanih nerevizijskih storitev ter pravilo, da je skupno plačilo za dovoljene storitve revizorja omejeno na največ 70 % povprečja plačil za obvezno revizijo ali revizije revidiranega subjekta v zadnjih treh zaporednih poslovnih letih. V osrednjem delu diplomskega dela smo predstavili ugotovitve avtorjev preteklih raziskav glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Osredotočili smo se na raziskave, ki so obravnavale vpliv nerevizijskih storitev na neodvisnost revizorja ter raziskave, ki obravnavajo vpliv nerevizijskih storitev na revizorjevo mnenje in poročanje. Glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja ni enotnega mnenja. Pregled raziskav pokaže, da so nekatere raziskave ugotovile, da opravljanje nerevizijskih storitev negativno vpliva na ravnanje revizorja oz. na samo revizijo. Opravljanje nerevizijskih storitev revidiranemu podjetju lahko privede do finančne odvisnosti, saj postanejo zneski iz teh storitev zelo pomembni za revizijsko podjetje, zaradi strahu pred izgubo stranke pa se revizorji ne morejo upirati pritiskom poslovodstva revidiranega podjetja. Med revizijo lahko revizor na primer spregleda napake, ki so povezane z nerevizijskimi storitvami, ali prikrije napake v nerevizijskim delu, ki jih je odkril med revizijo. Prav tako so avtorji preteklih raziskav ugotovili, da zaradi strahu pred izgubo posla so revizorji bolj nagnjeni k podajanju neprilagojenega revizijskega mnenja o računovodskih izkazih revidiranega podjetja. Nadalje smo opisali učinek odvračanja pozornosti od revizije k nerevizijskim storitvam. Ugotovili smo, da imajo stranke revizijskih podjetij, ki bolj poudarjajo nerevizijske storitve, nižjo kakovost revizije v primerjavi s strankami revizijskih podjetij, ki imajo manj poudarka na nerevizijskih storitvah. Pozitiven vpliv na ravnanje revizorja pa je učinek prelivanja znanja. Prelivanje znanja običajno izhaja iz dejstva, da obe vrsti storitev potrebujeta isti nabor informacij in enake strokovne kvalifikacije. Zaradi prelivanja znanja se skrajša čas do izdaje revizorjevega mnenja o računovodskih izkazih po zaključku revizije. Ena raziskava pa je celo ugotovila, da so stranke revizorja bolj zadovoljne z revizorjem, ko ta opravlja poleg revizije še nerevizijske storitve. Pregled raziskav pa je pokazal, da obstajajo tudi raziskave, ki niso zaznale nikakršnega vpliva na ravnanje revizorja, ko ta hkrati opravlja revizijo in nerevizijske storitve.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, vplivi, nevarnosti, neodvisnost, revizor, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 433; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,62 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo zaposlovanje milenijcev v reviziji in v revizijskih podjetjih. Milenijci so generacija ljudi, ki so rojeni med leti 1980 in 2000, vendar pa se natančna časovna opredelitev razlikuje med različnimi avtorji. V začetku opredeljujemo samo organiziranost revizijskih podjetij tj. hierarhijo zaposlenih, kjer so običajna delovna mesta asistent v reviziji, starejši revizor, poslovodni revizor in vrhovni revizor. Predvsem na prva delovna mesta se običajno zaposlujejo milenijci. Delovno okolje v revizijskih podjetjih je ključnega pomena za kakovostno opravljanje dela in ga za revizorje predstavljajo različni dejavniki, ki lahko imajo nanje vpliv, in sicer vpliv temperature in kvalitete zraka v delovnih prostorih, osvetlitev, prostorska postavitev in ohranjanje primernega okolja z vidika motečih zvokov iz okolja. Milenijci kot generacija se razlikujejo od drugih predmilenijskih generacij na podlagi temeljnih vrednot, delovnih vrednot, pogledov na svet in lastnosti. Glede zaposlovanja in samega privabljanja milenijcev kot talentov v revizijska podjetja na strani revizijskih podjetij ter njihovega ohranjanja v revizijskih podjetjih ni razpoložljivih podatkov. Ob sklepanju s splošnega pa je mogoče ugotoviti, da je najverjetneje potrebno uporabiti posebne pristope, ki so prilagojeni glede na želje in potrebe milenijcev, ki se razlikujejo od drugih generacij, saj jim je pomembna fleksibilnost dela, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter prioriteta karierne in osebnostne rasti pred samim plačilom za delo. Tako imajo tudi v revizijskih podjetjih milenijci veliko možnosti glede napredovanj in izobraževanj, čim pokažejo zanimanje in željo za delo in pridobivanje novih znanj, pripravljenost na izzive in zagnanost.
Ključne besede: Milenijci, zaposlovanje milenijcev, talenti, revizija, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,20 MB)