| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Proučitev dejavnikov družbenih povezav revizorja na revizijo računovodskih izkazov
Tajda Tušek, 2024, diplomsko delo

Opis: Proučitev dejavnikov družbenih povezav revizorja na revizijo računovodskih izkazov je dokaj neraziskana tematika v svetu. V zadnjem času je na to temo nastalo kar nekaj raziskav, predvsem na Kitajskem, saj so podatki za takšne vrste raziskav tam veliko bolj javno dostopni kot pa v drugih državah po svetu. Obrovnavana tema v diplomskem delu je zato prav vpliv različnih povezav, ki jih revizorji vzpostavijo tekom odraščanja v domačem kraju kot tudi tekom šolanja.. V začetku diplomske naloge smo opredelili revizijo računovodskih izkazov ter načela, ki jih mora upoštevati vsak revizor, ki želi biti uspešen pri svojem delu. V nadaljevanju pa smo se osredotočili predvsem na povezave v domačem kraju in na povezave, ki so nastale zaradi skupne izobrazbe ter kako prav te povezave vplivajo na računovodske izkaze. Ugotovili smo, da v veliki večini povezave med revizorji negativno vplivajo na računovodske izkaze in kakovost revizije, saj je velikokrat ogrožena nedovistnost revizorja, edina poziitvna stvar, ki jo prinašajo povezave med revizorji je izboljšanje komunikacije in zmanjšanje asimetrije
Ključne besede: revizor, revizija, vezi, socialne vezi, šolske vezi, alumni, revizijska komisija, direktor, vodja finančne funkcije, dejavniki
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
Varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja, skozi odločitve Državne revizijske komisije
Rok Černe, 2023, diplomsko delo

Opis: Javno naročanje se nanaša na postopek, ki ga uporablja javni sektor pri pridobivanju blaga, storitev ali gradenj od zasebnega sektorja. Gre za formalni proces, v katerem javni organi objavljajo javna naročila, ki opredeljujejo njihove potrebe, zahteve in pogoje, ter vabijo potencialne ponudnike, da predložijo ponudbe za izpolnitev teh zahtev. Varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja je ključnega pomena za učinkovito porabo javnih sredstev, spodbujanje konkurence med ponudniki in zagotavljanje kakovostnih izdelkov in storitev za javni sektor. Pravilna izvedba postopkov in dosledna uporaba konkurenčnih načel prispevata k transparentnosti, poštenosti in učinkovitosti javnega naročanja. DKOM ima v revizijskem postopku pristojnost, da zavrne zahtevek za revizijo kot neutemeljen ali pa mu ugodi in razveljavi postopek oddaje javnega naročila bodisi delno bodisi v celoti. V primeru razveljavitve je DKOM dolžna naročniku podati napotke za pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen. V delu diplomskega projekta je predstavljeno varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja. Na podlagi statističnih podatkov so se deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu od leta 2018 povečevali. Iz odločb DKOM je razvidno, da naročniki v veliki meri spoštujejo ZJN-3. Predstavljen je tudi konkurenčni dialog in vzpodbujanje le-tega. V nadaljevanju je osredotočenost na praktične primere iz odločitev DKOM, izbrani so trije primeri, na podlagi katerih je DKOM odločala, ali naročniki spoštujejo temeljna načela javnega naročanja, predvsem pa načelo zagotavljanja konkurence (5. člen ZJN-3).
Ključne besede: javno naročanje, varstvo konkurence, temeljna načela javnega naročanja, Državna revizijska komisija, Zakon o javnem naročanju
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (776,08 KB)

3.
Poročanje in delo revizijskih komisij nadzornega sveta
Polona Lešnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Organi v delniških družbah se delijo glede na pravni položaj na organ, ki oblikuje voljo družbe, organ vodenja in nadzorni organ. Razvila sta se dva sistema upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni, ki se razlikujeta v tem, da se je v dvotirnem sistemu oblikoval poseben organ za nadzor, nadzorni svet. V enotirnem sistemu pa je nadzor funkcija, ki jo vrši upravni odbor. Nadzorni svet izvršuje funkcijo nadzora v delniški družbi in je sestavljen iz najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina. Sestajajo se vsaj enkrat v četrtletju, za potrditev sklepa mora biti prisotna vsaj polovica članov, vsak izmed članov ima en glas. Glavna funkcija, ki jo nadzorni svet upravlja, je nadzor nad delovanjem uprave gospodarske družbe, imenovanje in odpoklic članov uprave in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. ZGD-1 omogoča nadzornemu svetu, da imenuje eno ali več komisij, ki med drugim pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta. Te komisije so lahko na primer revizijska komisija, komisija za imenovanja in komisija za prejemke. Glede na potrebe podjetja pa lahko nadzorni svet oblikuje tudi druge. Revizijska komisija je sestavljena iz vsaj treh neodvisnih članov; vsaj eden izmed njih mora biti neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Člani revizijske komisije spremljajo proces računovodskega poročanja, zunanje revizije računovodskih izkazov, upravljanje tveganja in sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo in skladnost poslovanja z zakonodajo. Revizijska komisija je odgovorna nadzornemu svetu, saj opravlja delo na njegovo zahtevo. Ustanovitev revizijske komisije prispeva k izboljšanju komunikacije, povečanju objektivnosti, izboljšanju položaja revizijske stroke s pomočjo ustreznih revizijskih vprašanj in h krepitvi nadzornega sveta.
Ključne besede: nadzorni svet, revizijska komisija, pravna ureditev, ZGD-1.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 735; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in revizijske komisije v povezavi z zadnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah
Barbara Bele, 2020, magistrsko delo

Opis: S porastom konkurenčnosti, globalizacija in s tem kompleksnosti sodobnega trga, so sodobne družbe postavljene pred stalno nove izzive poslovanja, ki se nanašajo na vzdrževanje ravnotežja med različnimi interesi družbenih deležnikov ter na zagotavljanje skladnega in pravilnega poslovanja glede na pravno-formalne zahteve gospodarskega okolja. Korporativno upravljanje zajema različne strateške poslovne procese, s katerimi družbe te funkcije uresničujejo. V dva temeljna stebra korporativnega upravljanja sta se tekom razvoja poslovnih strategij korporacij razvili funkcija notranje revizije in revizijske komisije. Namen magistrskega dela je raziskati prispevek notranje revizije kot orodja za upravljanje v družbi in predstaviti delovanje revizijske komisije v okviru najnovejših določb glede upravljavskih struktur družb. Namen magistrskega dela uresničujemo s podajanjem teoretične razlage ključnih pojmov, analizo vloge notranje revizije v podjetju, vloge revizijske komisije v različnih sistemih upravljanja družb in vloge sodelovanja revizijske komisije pri upravljanju podjetja ter s predstavitvijo ključnih novosti zadnjih novel Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS), v nadaljevanju: ZGD-1, v povezavi z raziskovalnim področjem. Z deskriptivno in komparativno metodo raziskovanja, metodo analize in sinteze ter metodo abstrakcije in konkretizacije ugotavljamo, da predstavlja notranja revizija orodje upravljanja v družbi (H1), da se notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in vloga revizijske komisije razlikujeta glede na upravljavsko strukturo družbe (H2) ter da notranja revizija in revizijska komisija prispevata k uspešnemu upravljanju podjetij (H3). Z ustrezno umestitvijo, organizacijo, sestavo in ustreznim delegiranjem nalog in odgovornosti notranje revizije in revizijske komisije lahko družba ključno profitira pri uresničevanju zadanih ciljev ter doseganju gospodarske uspešnosti.
Ključne besede: korporativno upravljanje, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja, notranja revizija, revizijska komisija, Zakon o gospodarskih družbah.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2020; Ogledov: 1220; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

5.
Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v Sloveniji
Tjaša Žalig, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta je obravnavano pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ki predstavlja varnost za ponudnike in naročnike. Statistični podatki kažejo, da se število javnih naročil povečuje, hkrati pa se povečuje število zahtevkov za revizijo (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018), . Deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu (v nadaljevanju BDP) ter odhodki proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in samoupravnih lokalnih skupnosti pa se zmanjšujejo v zadnjem letu. Leta 2017 so bili v primerjavi z letom 2016 manjši, če pa primerjamo leto 2017 in 2018, so bili leta 2017 večji (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018). Ministrstvo za javno upravo je tako podalo predlog za spremembo in dopolnitev zakon Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19 v nadaljevanju ZPVPJN). Z novelo ZPVPJN C, ki je vstopila v veljavo lani decembra, naj bi se povečala neodvisnost Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM), povečala učinkovitost ter ureditev polnega sodnega varstva zoper odločitve DKOM. Poleg vseh zakonov o javnem naročanju, je za prakso pomembno, kako ravna v primeru kršitev zakonodaje DKOM. Tako so v delu diplomskega projekta predstavljeni trije izbrani primeri iznovejše prakse DKOM. V vseh primerih je bil uporabljen odprti postopek javnega naročanja, vendar je DKOM pri vsakem izbrala drugačno odločitev na podlagi okoliščin primera. Skozi primere lahko vidimo, kako dejansko poteka postopek pravnega varstva pri javnih naročilih. Največja novost novele C ZPVPJN predstavlja 39.a člen, ki ureja upravni spor. Posebnost tega je, da z upravnim sporom ne bo možno spremeniti ali razveljaviti odločitev DKOM, ampak se bo preverjala le njena legalnost.
Ključne besede: javno naročanje, pravno varstvo, Državna revizijska komisija, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, sodno varstvo
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 1905; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (583,45 KB)

6.
Revizijska komisija in notranji revizor, ter njuno medsebojno razmerje po noveli zgd-1i
Lucija Brajnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Revidiranje je strokovno najzahtevnejša oblika nadziranja. Gre za preiskovanje in ocenjevanje pravilnosti in resničnosti postopkov, ocenjevanje računovodskih izkazov, podatkov in metod. Revizija se deli preko različnih kriterijev, vendar smo se v tej nalogi osredotočili le na notranjo revizijo (izvajalski vidik). Nekoč je bilo notranje revidiranje le revidiranje skladnosti s predpisi, pozneje pa se je razširilo tudi na neračunovodska področja. V današnjem času se vloga notranjih revizorjev še vedno spreminja, vendar pa se vse bolj poudarja njihova svetovalna vloga. Notranje revidiranje je neodvisno in nepristransko dajanje zagotovil in nasvetov. Organizacijo vseskozi usmerja k boljšemu poslovanju in ji pomaga pri uresničevanju njenih ciljev. Najsplošnejša opredelitev revizijske komisije pravi, da je revizijska komisija kot odbor oziroma organ, ustanovljen s strani upravnega odbora z namenom nadzora nad računovodskim poročanjem družbe in revizije računovodskih izkazov. V letu 2015 se je spremenil oziroma dopolnil zakon ZGD-1I. Ena izmed glavnih sprememb, ki se tiče notranje revizije in revizijske komisije je njuno medsebojno sodelovanje, ki je določeno z 281.a členom.
Ključne besede: Revizija, notranja revizija, revizijska komisija, ZGD-1I
Objavljeno v DKUM: 27.11.2017; Ogledov: 1558; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1012,03 KB)

7.
PRISTOJNOSTI DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE KOT VARUHA ZAKONITOSTI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Sep, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo analizirali pristojnosti Državne revizijske komisije v zvezi s postopki javnega naročanja v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem. Z izdajo novega Zakona o javnem naročanju, ki je prišel v veljavo s 1. aprilom letošnjega leta, smo pridobili na področju te zakonodaje določene novosti, zaradi katerih bi se naj poenostavila uporaba zakona in zagotovila večja učinkovitost. Prav tako je ZJN-3 združil dve pomembni področji javnih naročil, in sicer splošno področje in infrastrukturno. Ker Državna revzijska komisija kot samostojen organ, nosi veliko odgovornosti, je velikokrat izpostavljena kritikam javnosti, da s svojim delom (predvsem zaradi povprečnega časa odločanja o sporih) zavira nemoteno delovanje postopkov javnih naročil. Skozi analizo smo ugotovili, da je področje pravne zaščite precej podobno zakonodaji v Republiki Hrvaški, že zaradi tega, ker je prav tako članica EU, in te države morajo upoštevati enake direktive. Ker z javnimi naročili zagotavljamo nemoteno delovanje in oskrbovanje javnega sektorja, morajo naročniki delovati gospodarno in v skladu z zakonodajo. Le na tak način se bo zagotovila uspešnost delovanja sistema javnih naročil in čim manj nepravilnosti v postopkih oddaje.
Ključne besede: javno naročanje, Zakon o javnih naročilih, Državna revizijska komisija, revizija, pravno varstvo, javno naročanje v Republiki Hrvaški, nepravilnosti načel javnega naročanja.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 1785; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

8.
VLOGA NAROČNIKOV V PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Janez Kravcar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo naročnikov v pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Predstavljena je zakonska ureditev tega področja in sicer v zaporedju, kot pravno varstvo ureja zakon in kot dejansko poteka v praksi. Uvodoma je kratko pojasnjen namen javnega naročanja, zakonodaja, ki ga ureja in osnovni instituti javnega naročanja, enako velja za pravno varstvo v javnem naročanju. Nadalje sledi predstavitev celotnega postopka pravnega varstva pri javnem naročanju, ki se deli v na dve stopnji. Na prvi stopnji odloča naročnik, ki na drugi stopnji postane stranka v postopku, kjer odloča Državna revizijska komisija. Kot podlaga za uveljavljanje pravnega varstva, torej za vložitev zahtevka za revizijo, je opredeljeno nezakonito ravnanje naročnika v postopku izvajanja posamičnega javnega naročila. Za predrevizijski postopek so opredeljeni roki za vložitev zahtevka za revizijo, posledice vložitve, možnost umika ter ostale procesne aktivnosti strank. Predstavljeno je ravnanje naročnika z vloženim revizijskim zahtevkom, od njegove preverbe do identifikacije aktivne legitimacije ter obveznosti posredovanja izbranemu ponudniku v posebnih situacijah. V zvezi z odločitvijo naročnika so opredeljeni roki za njeno izdajo, pregled situacije, ko naročnik ne izda odločitve ter opredelitev možnosti nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku. V predstavitvi revizijskega postopka gre za opredelitev ravnanj Državne revizijske komisije v zvezi z vloženim revizijskim zahtevkom. Nadalje so opredeljeni še postopek s pritožbo, odločanje o stroških, določanje višine taks, sodno varstvo ter izjeme od pravnega varstva. V sklepu diplomskega dela pa sta obravnavani hipotezi in sicer glede ustreznosti slovenske ureditve pravnega varstva pri javnem naročanju glede na evropsko direktivo ter glede hitrosti odločanja.
Ključne besede: javno naročanje, pravno varstvo, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, Državna revizijska komisija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1563; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (555,62 KB)

9.
Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ter njen vpliv na spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah - 1
Lara Udovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Velika gospodarska kriza prejšnjega desetletja je bila vzrok marsikatere raziskave razlogov, vzrokov in tudi rešitev za njeno rešitev. Poglobljen vpogled v funkcionalnost zakonodaje finančnih trgov EU je razkril veliko manevrskega prostora za izboljšave. Med ukrepi za stabilizacijo se je z Direktivo 2014/56/EU in Uredbo (EU) št. 537/2014 oblikovala reforma področja revidiranja v EU. V diplomskem seminarju sem preučila cilje Direktive 2014/56/EU v primerjavi z razveljavljeno Direktivo 2006/43/ES in njeno implementacijo v nacionalno zakonodajo Republike Slovenije. Za namen primerjave različnih načinov implementacije in vzrokov za to, sem preverila tudi spremembe nacionalne zakonodaje države Nemčije.
Ključne besede: Direktiva 2014/56/EU, revizijska reforma, revizijski trg, zakoniti revizor, revizijska komisija, ZGD – 1
Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 1538; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (314,54 KB)

10.
USPEŠNOST DRUŽB Z VIDIKA PRIPOROČIL ZA REVIZIJSKE KOMISIJE ZA NEODVISNEGA STROKOVNJAKA
Manja Golob, 2015, magistrsko delo

Opis: Razni škandali, ki so se zgodili v preteklosti, so nakazovali na potrebne spremembe na področju revizijskih komisij. Revizijska komisija ima v družbi pomembno vlogo pri spremljanju in nadziranju računovodskega poročanja, notranjih kontrolah in obvladovanju tveganj. V preteklosti so se številni avtorji ukvarjali z raziskovanjem revizijskih komisij. V magistrski nalogi smo se osredotočili na uspešnost slovenskih družb glede na Priporočila za revizijske komisije glede neodvisnega strokovnjaka v obdobju 2009–2013. Pri tem smo v empiričnem delu magistrske naloge proučili povezave med izkazanimi gospodarskimi kategorijami v javno dostopnih letnih poročilih izbranih družb in vrsto neodvisnega strokovnjaka glede na Priporočila za revizijske komisije. Prav tako smo proučili tudi povezavo med usposobljenostjo neodvisnega strokovnjaka ter uspešnostjo družb. Pri tem smo ugotovili, da le polovica slovenskih družb pri izbiri neodvisnega strokovnjaka upošteva Priporočila za revizijske komisije. Z Mann-Whitneyevim testom smo ugotovili, da glede na celotne prihodke, obratni kapital in denarni tok iz poslovanja ni statistično značilnih razlik med družbami, ki so imele v revizijskih komisijah neodvisnega strokovnjaka, usposobljenega za računovodstvo in revizijo, ter tistimi družbami, ki so imele neodvisnega strokovnjaka z drugimi znanji. Zgoraj omenjeni test pa je razkril statistično značilne razlike pri sredstvih.
Ključne besede: revizijska komisija, neodvisnost, uspešnost, Priporočila za revizijske komisije
Objavljeno v DKUM: 26.10.2015; Ogledov: 1307; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici