| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV DEJAVNIKA SPOLA NA KAKOVOST REVIZIJE
Sara Stropnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Da bi revizor sestavil kakovostno revizijsko poročilo, mora biti pri svojem delu neodvisen in nepristranski. Na neodvisnost in nepristranskost revizorjevega mnenja pa lahko vpliva več dejavnikov, kot so spol, starost, izkušnje, revizorjev honorar in podobno. Znano je, da se ženske in moški karakterno precej razlikujejo. Te razlike so opazne predvsem pri soočanju s problemi, nagnjenosti k tveganju in sprejemanju neetičnega ravnanja. Ženske na splošno manj tvegajo in ne sprejemajo neetičnega ravnanja. Zato je pričakovati, da se tudi delo revizork razlikuje od dela revizorjev. Revizorji, ki so bolj nagnjenji k tveganju, pogosteje spremenijo svoje revizijsko mnenje, kar bi lahko vplivalo na samo kakovost revizije. Revizorke so tiste, ki stremijo k bolj etičnemu ravnanju in pogosteje izdajo modificirano revizijsko poročilo. Na samo kakovost revizije pa vpliva tudi zaznavanje napačnih navedb v računovodskih izkazih in sposobnost reševanja problemov. Moški bi naj bolje zaznavali probleme in se soočali z njimi. Pojavlja pa se vprašanje, ali je potemtakem revizija, ki jo opravi moški, boljša od tiste, ki jo opravi ženska, kljub dejstvu, da moški revizorji pogosteje spremenijo svoje revizijsko mnenje. V magistrskem delu smo raziskali, ali spol revizorja vpliva na kakovost revizije, delno pa smo se posvetili tudi vprašanju, ali spol revizorja vpliva na revizorjev honorar. Ugotovili smo, da revizorji pogosteje spremenijo svoje mnenje kot revizorke. Prav tako smo ugotovili, da spol revizorja ne vpliva na velikost revizijskega honorarja. Za odgovor na vprašanje, ali spol revizorja vpliva na kakovost revizije, pa bi bilo treba opraviti še več dodatnih preiskav z večjim vzorcem, ki bi zajel revizorje na različnih koncih sveta.
Ključne besede: revizija, revizor, spol revizorja, kakovost revizije, revizijski honorar.
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 674; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
DEJAVNIKI USKLAJENOSTI NOTRANJE REVIZIJE S STRATEŠKIMI NAČRTI ORGANIZACIJE
Polona Pergar Guzaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Upoštevajoč spremembe strokovnih pravil in priporočil na področju notranje revizije, ki vse bolj poudarjajo pomembnost povezovanja notranje revizije s sistemi upravljanja tveganj v organizaciji in delovanje notranje revizije na strateškem nivoju, nas je zanimalo, ali ima razvitost posamezne organizacije na področju upravljanja tveganj pozitiven vpliv na usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije. Zanimalo nas je tudi, ali usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije pozitivno vpliva na zadostnost virov na področju notranje revizije. Z analizo podatkov, zbranih v raziskavi CBOK, ki jo je v letu 2015 izvedel Mednarodni inštitut notranjih revizorjev (IIA), smo preverili 15 hipotez, vsako za 4 skupine (anketirane notranje revizorje v Sloveniji, anketirane notranje revizije v regiji Srednja in vzhodna Evropa, anketirane notranje revizije v Evropi ter vse anketirane notranje revizorje). Žal rezultati za Slovenijo niso zanesljivi, saj je bil vzorec premajhen. Po opravljeni obdelavi podatkov lahko zaključimo, da imajo aktivnosti organizacije na področju upravljanja tveganj (vsaj na nivoju vseh anketiranih), ki prispevajo k višji razvojni stopnji organizacije na področju upravljanja tveganj, praviloma pozitiven vpliv na usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije ter (vsaj v večini primerov) tudi na zadostnost virov, namenjenih notranji reviziji. Četudi vse postavljene hipoteze niso bile potrjene, notranjim revizorjem priporočamo, da vztrajajo pri aktivnostih, ki pospešujejo razvoj upravljanja tveganj v organizaciji, širijo pogled na poslovanje in dolgoročno vizijo delovanja, tako notranje revizije, kot tudi organizacije kot celote. Notranja revizija ni sama sebi namen in za dolgoročen razvoj in obstoj bo morala notranja revizija narediti več. Le izvrstni kadri, trdni odnosi z deležniki in trdo delo bodo notranji reviziji omogočili vlogo, kot je opisana v poslanstvu notranje revizije in načelih.
Ključne besede: Notranja revizija, deležniki, strateški načrti, celovito upravljanje tveganj, vloga notranje revizije, zagotavljanje kvalitete notranje revizije, stopnje zrelosti organizacije na področju upravljanja tveganj.
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 1031; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
ZADOVOLJSTVO NAROČNIKOV S KAKOVOSTJO ZUNANJE REVIZIJE REVIZIJSKIH DRUŽB V SLOVENIJI
Patricija Veršič, 2016, magistrsko delo

Opis: V raziskavi obravnavamo zadovoljstvo naročnikov V Sloveniji s kakovostjo zunanje revizije kot jo zaznava poslovodstvo in vodstveni kader (vodja financ, vodja računovodstva) v oddelku financ in računovodstva. Primerjava je narejena na naročnikih Velike štirice in drugih revizijskih družb. V raziskavi smo uporabili vprašalnik s 23 vprašanji o sestavinah kakovosti in dveh splošnih vprašanjih o zadovoljstvu naročnikov z revizijsko družbo in revizijsko ekipo. Sestavine kakovosti so bile povzete po raziskavah Carcello et al. (1992), Behn et al. (1997), Saxby et al. (2004) in Iskandar et al. (2010). Vprašalnik je povzemal zaznavanje poslovodstva in vodstvenih delavcev v financah in računovodstvu glede sestavin kakovosti revizije in njihovo stopnjo zadovoljstva z revizijo. Rezultati raziskave so pokazali, da naročniki sestavine kakovosti revizijskih družb ocenjujejo z višjo stopnjo strinjanja kot pa sestavine kakovosti revizije, ki se nanašajo na revizijsko ekipo. V raziskavi smo prav tako pokazali, da ni statistične različnosti v zadovoljstvu naročnikov s kakovostjo revizije revizijskih družb Velike štirice in drugih revizijskih družb. Nadaljnja analiza je pokazala, da je zadovoljstvo naročnikov statistično pomembno povezano z naslednjimi štirimi sestavinami kakovosti, ki se nanašajo na družbo: odzivnost na naročnikove potrebe, tehnična usposobljenost pri uporabi računovodskih in revizijskih standardov, zavezanost h kakovosti in neodvisnost. Rezultati so prav tako pokazali, da je zadovoljstvo naročnikov statistično pomembno povezano z naslednjimi sestavinami kakovosti revizije, ki se nanašajo na revizijsko ekipo: prijaznost, zaupanje, komunikacija in izkušnje z naročnikom in panogo.
Ključne besede: revizija, zadovoljstvo naročnikov s kakovostjo revizije, sestavin kakovosti revizije
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 717; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (544,35 KB)

4.
VPLIV OBLIKE ORGANIZIRANOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI NA ZAGOTAVLJANJE NEODVISNOSTI NOTRANJEGA REVIZORJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Špela Kramberger, 2016, magistrsko delo

Opis: Opravljena analiza preteklih domačih in tujih empiričnih raziskav iz različnih držav in časovnih obdobjih je pokazala, da med domačimi in tujimi avtorji (Koletnik, 2007; Ahlawat in Lowe, 2004; Žnidar, 2009; James, 2003; Martin in Lavine, 2000; Sharma in Subramaniam, 2005; Alzeban in Gwilliam, 2010; Gramling in Vadervelde, 2006) s področja neodvisnosti in objektivnosti notranjih revizorjev prevladuje mnenje, da zaposleni notranji revizorji težje zagotavljajo samostojnost, neodvisnost, nepristranskost ter objektivnost kot zunanji izvajalci notranjega revidiranja, saj je zaposlenemu notranjemu revizorju težko zagotavljati resnično neodvisnost (James, 2003). Medtem pa nekateri avtorji (Cameran, Marra in Pettinicchio, 2013; Dickins in O´Reilly, 2009; Selim in Yiannakas, 2000) opozarjajo prav na nasprotno, in sicer, da je neodvisnost in kakovost notranje revizije lahko resno ogrožena tudi z zunanjim izvajanjem notranje revizije. Ugotavljamo, da so raziskave na tem področju omejene na nekaj študij, rezultati pa mešani.
Ključne besede: Notranja revizija, državni notranji revizor, neodvisnost, osebna nepristranskost, objektivnost, samostojnost, vpliv, mednarodni standardi notranjega revidiranja, kodeks strokovnih načel in kodeks poklicno etičnih načel, kakovost, različne oblike organiziranosti notranje revizije, lastna služba, skupna notranjerevizijska služba, zunanji izvajalec, slovenske občine, Skupnost občin Slovenije
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 951; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

5.
Problem ekonomsko-finančnega izvedenstva v kazenskem postopku
David Jereb, 2015, diplomsko delo

Opis: Izvedensko mnenje je že nekaj stoletij uveljavljeno dokazno sredstvo v kazenskem in civilnem procesu, še posebej pa se njegova vloga in pomen povečujeta v zadnjem času zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike. Izvedensko mnenje je izrednega pomena predvsem zaradi strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in večje objektivnosti ter zanesljivosti odgovorov o pravno relevantnih dejstvih. Izvedenstvo je procesno dejanje, ki ga zakon ureja kot posebno preiskovalno dejanje, s katerim se dobi poseben dokaz v materialnem smislu, to je izpovedba izvedenca (izvid ali mnenje). Poznamo veliko vrst izvedenskih mnenj, skoraj toliko, kolikor je različnih strokovnih področij. Predvsem po letu 2000 se vedno bolj uporablja izvedensko mnenje ekonomsko-finančne stroke zaradi naraščanja kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. Zaradi težavnosti kaznivih dejanj v gospodarstvu sodnik ne more pravično presoditi o krivdi obdolženega, zato sodnemu izvedencu ekonomsko-finančne stroke odredi, katera vprašanja in neznanke naj razloži za lažje dojemanje in razumevanje zadeve. Velikokrat so sodni izvedenci strokovnjaki z računovodskega področja, ki so zadolženi za pregled računovodskih izkazov, ugotavljanje stanja na transakcijskih računih gospodarskih družb, ugotavljanje višine neupravičeno pridobljenih sredstev in podobno v primerih prevar, preslepitev, poneverb in ostalih oblikah gospodarskega kriminala. Skupaj z razvojem tehnologije in znanosti obenem napreduje tudi gospodarska kriminaliteta, saj storilci z novejšo tehnologijo in novimi spoznanji stroke iščejo nove metode ter načine izvrševanja kaznivih dejanj, najpogosteje v želji po velikem dobičku in ugledu v družbi. Pred raziskovanjem smo postavili tri hipoteze in ugotovili, da je mnenje sodnega izvedenca poglaviten dokaz, na katerega se opira odločitev sodišča, zato smo hipotezo 1 potrdili. Prav tako smo potrdili hipotezo 2, kjer smo predpostavljali, da sta strokovnost in integriteta izvedenca na najvišji ravni. Hipotezo 3, kjer smo ugotavljali, ali sta forenzično računovodstvo in revizorstvo ključni orodji pri preverjanju in dokazovanju nepravilnosti v gospodarskih družbah, smo ovrgli, saj je preiskovanje kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji v pristojnosti policije.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, kazenski postopek, dokazi, sodno izvedenstvo, izvedenska mnenja, forenzično računovodstvo, revizije, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 850; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (579,28 KB)

6.
Državni notranji revizorji in varnost informacijskih sistemov
Janez Berkopec, 2015, magistrsko delo

Opis: Na področju informacijske tehnologije je edina stalnica to, da se vse stalno spreminja. Ni več organizacije, posebej pa ne v okviru državne uprave, ki ne uporablja informacijske tehnologije pri svojem poslovanju. Ker se stalno posodabljajo stari informacijski sistemi oziroma uvajajo novi, je treba posvetiti posebno pozornost delovanju notranjih kontrol na tem področju, saj le vzpostavljene in pravilno delujoče notranje kontrole na vseh področjih zagotavljajo, da so podatki pravilni in zanesljivi. Za pridobitev naziva preizkušen revizor informacijskih sistemov (v nadaljevanju: PRIS) pa je potrebno veliko predhodnega znanja in izkušenj na področju informacijskih sistemov, poleg tega je potrebno opraviti mednarodni izpit in izpit na Slovenskem inštitutu za revizijo. Državni notranji revizorji pri izobraževanju za pridobitev naziva državni notranji revizor (v nadaljevanju: DNR) ne pridobijo potrebnih znanj na področju informacijske tehnologije, ampak je izobraževanje bolj usmerjeno v nadzor notranjih kontrol na ostalih področjih poslovanja. V nalogi bodo podane glavne značilnosti pri izobraževanju za pridobitev naziva PRIS, to je katera področja je treba obvladovati pri opravljanju izpita, v nadaljevanju pa bo predstavljenih nekaj glavnih orodij za izvajanje revizij na področju informacijske tehnologije (v nadaljevanju: IT). V nadaljevanju bodo predstavljena področja izobraževanja za pridobitev DNR, iz katerih bo razvidno, da se področja IT zgolj dotakne v dveh poglavjih, sicer pa je dan večji poudarek na notranjih kontrolah ostalih področji poslovanja. S to nalogo bo prikazano, kako velike so razlike med izobraževanjem za pridobitev naziva PRIS in DNR, nato pa, da je znanje za revidiranje IS, ki ga pridobijo DNR z upoštevanjem smernic, ki jih objavlja združenje notranjih revizorjev, zadostno za izvajanje splošnih IT revizij. Za izvajanje bolj poglobljenih IT revizij oziroma za revidiranje posameznih področij znotraj informacijskih sistemov pa je to znanje premajhno, zato je priporočljivo, da se vključi v to revizijo revizorja informacijskih sistemov, v ekipo ki bo izvajala revizijo. V drugem delu bosta bolj podrobno predstavljeni dve smernici, ki bosta uporabljeni tudi kot podlaga za pripravo načrta notranje revizije na področju IT.
Ključne besede: informacijski sistemi, revizije, revizorji, varnost, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno: 22.04.2015; Ogledov: 1077; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
VLOGA NOTRANJE REVIZIJE PRI UPRAVLJANJU OPERATIVNEGA TVEGANJA V PROCESU ODOBRAVANJA KREDITOV FIZIČNIM OSEBAM V POSLOVALNICAH BANK, KI DELUJEJO V SLOVENIJI
Romana Ocvirk, 2013, magistrsko delo

Opis: Uprave bank in nadzorni organi aktivnostim, ki so usmerjene v upravljanje s tveganji v obdobju visoke gospodarske rasti, splošne blaginje in doseganja visokih dobičkov, niso pripisovali pomembne vloge. Celotno delovanje je bilo usmerjeno v doseganje čim večjega dobička. Na trgu je bilo bankam na razpolago dovolj denarnih sredstev po razmeroma nizkih cenah in kar največ teh sredstev so skušale oplemenititi z vlaganjem v kredite. To je bil čas, v katerem so banke odobravale kredite tudi brez ustreznega zavarovanja. V takšnih in podobnih bančnih poslih so se, zaradi želje po doseganju odličnih poslovnih rezultatov, prevzemala prevelika tveganja. Upravljanje z njimi pa je potekalo v takšni obliki in obsegu, da je zadostilo zakonskim zahtevam. Zaradi takšne poslovne politike je dejavnost notranjega revidiranja služila predvsem za preverjanje skladnosti delovanja z zakoni, navodili, pravili in predpisi. Notranji revizorji so delovali kot nadzorniki. Revizijska poročila pa so vsebovala predvsem ugotovitve o napakah in nepravilnostih, ki so jih pri svojem delu naredili zaposleni. Finančna kriza je pokazala, da je bil takšen odnos do tveganj neodgovoren. Posledice, ki se v poslovnih izkazih bank še danes močno odražajo, so vplivale na spremembo odnosa uprave in nadzornih organov do tveganj, ki so jim banke pri svojem delovanju izpostavljene in do dejavnosti, ki se z upravljanjem tveganj ukvarjajo. Prišli so do spoznanja, da izogibanje učinkovitemu upravljanju s tveganji povečuje verjetnost, da bodo škodni dogodki, kot posledica nekontrolirane izpostavljenosti tveganjem, povzročili finančne izgube in nefinančno škodo, kar pa lahko resno ogrozi realizacijo poslovnih načrtov ali celo obstoj banke. S tem zavedanjem se je povečal tudi pomen dejavnosti notranjega revidiranja. Notranji revizor je zamenjal vlogo nadzornika z vlogo svetovalca. Obseg njegovega dela se je razširil na področje tveganj, ki ogrožajo uresničitev načrtovanih ciljev banke. Revidiranje ni več usmerjeno v preteklost, usmerjeno je v sedanjost in prihodnost. Odobravanje kreditov fizičnim osebam je ena izmed najpomembnejših storitev, ki jo banke nudijo v okviru področja bančništvo na drobno, saj prinaša obrestne in neobrestne prihodke. Storitev je, tako kot tudi vse druge bančne aktivnosti, procesi, sistemi in produkti, izpostavljena operativnemu tveganju. Izgube kot posledica škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja lahko nastanejo zaradi neustreznosti samega procesa odobravanja kreditov, napak ali goljufij zaposlenih, goljufij kreditojemalcev ali njihovih delodajalcev. Odgovornost uprave banke je torej, da tudi pri tej storitvi vzpostavi ustrezen proces upravljanja z operativnim tveganjem. V tem procesu ima pomembno vlogo služba notranje revizije, ki presoja in vrednoti ustreznost notranjega kontrolnega sistema, podaja priporočila za njegovo izboljšanje in pri zaposlenih ustvarja zavedanje o pomenu ustreznega in učinkovitega obvladovanja operativnega tveganja.
Ključne besede: upravljanje z operativnim tveganjem, vloga notranje revizije, odobravanje kreditov fizičnim osebam, škodni dogodek iz naslova operativnega tveganja, odgovornost uprave banke
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 1309; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
POMEN ZUNANJE REVIZIJE BANKE ZA USPEŠNOST POSLOVANJA BANKE
Janja Murko, 2013, diplomsko delo

Opis: Poslovne banke so izpostavljene strožji zakonodaji ter večjemu nadzoru, v primerjavi z drugimi gospodarskimi družbami. Klub temu, pa napake, ki so povzročile zadnjo finančno krizo niso bile pravočasno ugotovljene, niti na večje težave niso opozorili zunanji revizorji – kot neodvisni in nepristranski strokovnjaki. Na revizorjeva mnenja se zanaša tako javnost, kot nadzorniki v bankah, zato je visoko kvalitetna opravljena zunanja revizija zelo pomembna. Različne interesne skupine zanimajo namreč različni računovodski kazalniki, visoko-kvalitetno opravljena zunanja revizija pa daje zagotovilo, da so finančni izkazi zanesljivi in da se lahko tržni udeleženci in bančni nadzorniki zanašajo na njih. Ugotovili smo, da pri vprašanju kvalitete revizije ni enoznačnega merila, kajti upoštevati je potrebno več vidikov, ki označujejo kvaliteto revizije - inpute, outpute in dejavnike povezanosti. Prav tako pa je pomembno upoštevati dejstvo, da različne interesne skupine, zaznavajo kvaliteto revizije drugače. Na podlagi statistične raziskave je bilo potrjeno, da so računovodski kazalniki in kazalniki kvalitete revizije pomemben vir informacij o prihodnosti delovanja bank. Proučevani kazalniki tudi potrjujejo, da je kriza v ZDA nastala zaradi kreditnih problemov in tako še dodatno potrjujejo uporabnost računovodskih kazalnikov. V Evropsko Unijo se je finančna kriza razširila z okuženimi vrednostnimi papirji, pokazala pa je na slabosti v sistemu upravljanja finančnih institucij ter slabem nadzornem sistemu nad revizijskimi družbami. V ta namen Evropska komisija pripravlja zakonodajne spremembe na področju korporativnega upravljanja finančnih institucij, za zagotavljanje kvalitete revizije pa na področju revizijske zakonodaje in nadzora na evropski ravni (in ne samo na nacionalni ravni) nad revizijskimi družbami.
Ključne besede: Zunanja revizija banke, kvaliteta zunanje revizije, računovodski in revizijski kazalniki banke, reforme v evropski bančni in revizijski zakonodaji.
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 1329; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
RELATIVIZEM, IDEALIZEM IN ETIČNO PRESOJANJE ŠTUDENTOV RAČUNOVODSTVA IN REVIZIJE
Marina Cigut, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil pregledno proučiti raziskave etičnega presojanja, to je etičnega zaznavanja in etičnega odzivanja študentov računovodstva in revizije, in na njihovi podlagi empirično proučiti etično naravnanost in odzivanje dodiplomskih študentov končnega, četrtega letnika Univerzitetnega študijskega programa ´96 v študijskem letu 2008/2009. Analiza etične naravnanosti dodiplomskih študentov je zajemala študente štirih študijskih usmeritev, in sicer Finance in bančništvo, Marketing, Podjetništvo in Računovodstvo in revizija. V teoretičnem delu naloge smo predstavili osnovne pojme etike in morale, stopnjo moralnega razvoja, modele etičnega odločanja in konceptualizacijo etične ideologije. Nato smo se osredotočili na ugotovitve o tem, kako vplivajo spol, starost, smer študija in okolica na etično obnašanje posameznika in kakšen vpliv ima učenje o etiki na poznejše etično vedenje. Aplikativni del naloge je bil izveden s pomočjo vprašalnika, ki je bil sestavljen iz dveh delov. S pomočjo odgovorov na prvi del vprašalnika (oblikovanem po Forsythu, 1980) smo študente razvrščali v skupino visokega ali nizkega idealizma in v skupino visokega ali nizkega relativizma ter ugotavljali, ali imajo spol, smer študija in kraj bivanja kakšen vpliv na prej omenjeno razvrstitev. V drugem delu vprašalnika (prilagojenem po Sadlerju in Baracu, 2005) pa smo študente postavili v različne študijske situacije in na podlagi njihovih odzivov iskali odgovore na vprašanja o etičnih razlikah med študenti posameznih študijskih usmeritev. Študente računovodstva in revizije smo poleg tega soočili še z etično spornimi strokovno poslovnimi situacijami ter na podlagi rezultatov preverjali, ali prihaja do razlik pri etičnem odzivanju med situacijami, ki se nanašajo na študijske vsebine, in situacijami, nanašajočimi se na strokovno poslovne vsebine. Primerjali smo tudi posameznikovo etično naravnanost in etično odzivanje. Manjši del naloge pa smo namenili tudi obravnavanju vključenosti etike in etičnih vsebin v študijske programe. Raziskava je pokazala, da se študentje pri etični naravnanosti po Forsythovi konceptualizaciji etične ideologije pretežno uvrščajo med situacioniste in da kažejo relativno nizko raven etičnega odzivanja na etično sporne študijske situacije, medtem ko so študentje računovodstva in revizije pokazali visoko raven etičnega odzivanja v etično spornih strokovno poslovnih situacijah.
Ključne besede: Etična naravnanost, etično odzivanje, študentje računovodstva in revizije, etika, morala, Kohlbergov model stopenj osebnega moralnega razvoja, Restov štiristopenjski model etičnega odločanja, Forsythova konceptualizacija etične ideologije, relativizem, idealizem, situacionisti, subjektivisti, absolutisti, ekscepcionisti
Objavljeno: 25.01.2013; Ogledov: 2290; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

10.
DOJEMANJE REVIZIJE PRI RAČUNOVODJIH
Sara Kresnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Revidiranje je mlad poklic oziroma dejavnost, ki je mnogim še nepoznan, pa vendarle se podjetja s to dejavnostjo vse pogosteje srečujejo. Ob besedi revizija mnogim ni jasno, o čem je govora, mi pa smo v diplomskem seminarju spoznali, da je revidiranje po definiciji neodvisno preiskovanje računovodskih informacij podjetja, ne glede na to, ali je usmerjeno v doseganje dobička ali ne, kot je zapisal Odar. Sami pa lahko najprej pomislimo, da je to ponovni pregled nečesa, v našem primeru pa ponovni pregled računovodskih izkazov. Računovodstvo je dejavnost, ki je povsod po svetu dobro poznana, vendar pa osebe, ki s to dejavnostjo nimajo stika, menijo, da je to le nek zdolgočasen poklic, kjer samo sediš in prelagaš papirje. Če dobro pomislimo, temu le ni tako. Računovodstvo je za podjetja zelo pomembno, saj brez tega podjetje ne bi moglo dobro poslovati, saj je računovodstvo tisto, ki skrbi za računovodske izkaze in ki na koncu ugotovi poslovni izid. Tako računovodenje kot revizija pa sta med sabo tesno povezana. Na prvi pogled bi rekli, da sta to dejavnosti, ki se ne povezujeta,vendar pa kasneje spoznamo, da je revizor tisti, ki se neprestano ukvarja z računovodskimi izkazi, na drugi strani pa imamo računovodjo, ki te računovodske izkaze sestavlja. Diplomski seminar »Dojemanje revizije pri računovodjih« sem napisala tako, da sem najprej pregledala veliko literature, ki se je nanašala na revizijo in revizorja ter na računovodenje in računovodjo. Vse sem na kratko povzela, tako da sem dobila razumen opis vseh pojmov. Nato sem povzela nekatere podobnosti in razlike med revizijo in računovodenjem, ki so se mi zdele zanimive. Tako je nastal teoretični del mojega diplomskega seminarja. Več pozornosti pa sem namenila raziskavi o dojemanju revizije pri računovodjih, saj je le-ta bila ključnega pomena, da izvem, kar me zanima. Raziskave o tej oziroma podobni temi nisem zasledila, tako da vprašanj nisem mogla nikjer črpati, zato sem jih sestavila sama. Odločila sem se, da anketa ne bo vsebovala veliko vprašanj, saj bo tako prijaznejša do anketiranih oseb. Anketirala sem torej samo računovodje oziroma osebe, ki opravljajo računovodska dela, starostno nisem določevala meje. Rezultati v raziskavi, ki sem jih dobila, me niso presenetili, bili so neki pričakovani odgovori, za katere bi se v večini odločila tudi sama. Najprej sem analizirala rezultate splošno, torej, kako so odgovarjali vsi anketiranci, kjer sem odgovore tudi bolj obsežno predstavila tako grafično, kot tudi v tabeli. Nato pa sem se zgolj iz radovednosti odločila še, da analiziram dobljene rezultate tudi glede na stopnjo izobrazbe, saj sem po naključju dobila odgovore oseb, ki imajo izobrazbo V. stopnje, izobrazbo VI. stopnje in izobrazbo VII. stopnje. To analizo sem opravila zgolj na kratko in samo v grafični obliki. Najbolj so se razlikovali odgovori med osebami s V. in VII. stopnjo izobrazbe. Dobila sem občutek, da osebe s VII. stopnjo izobrazbe bolj cenijo delo revizorja, koristnejša pa se jim zdi tudi sama revizija.
Ključne besede: revizor, revizija, računovodenje, računovodja, koristnost revizije, dojemanje revizije
Objavljeno: 06.12.2012; Ogledov: 1505; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (854,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici