Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu obravnavamo nerevizijske storitve in kakovost revidiranja. Namen diplomskega dela je bil proučiti nerevizijske storitve, problematiko revizorjevega opravljanja le teh, in če obstaja, kakšna je povezava opravljanja nerevizijskih storitev s kakovostjo revidiranja. Nerevizijske storitve so storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov in vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijsko podjetje. Na primer storitve svetovanja v zvezi z davčnimi predpisi, finančno in podjetniško svetovanje, svetovanje pri statusnem preoblikovanju družb in še druge. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizijsko podjetje in revizor pozorna, da ni ogrožena neodvisnost revizorja. V ta namen je Evropska unija v skladu z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijske storitve. Slovenija je Uredbo implementirala in sprejela Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb. Nedovoljene nerevizijske storitve so tiste, ki jih revizor ne sme opravljati, kadar gre za subjekte javnega interesa, pri katerih opravlja revizijo računovodskih izkazov, z namenom da se ohranja kakovost obvezne revizije subjektov javnega interesa in neodvisnost revizorja ter da se izogne nasprotju interesov. Dovoljene nerevizijske storitve so vse storitve, ki jih opravlja revizor na podlagi potrditve revizijske komisije pod pogojem, da se pri tem ne pojavi potencialna ogroženost neodvisnosti revizorja. Opravljanje nerevizijskih storitev lahko postavlja revizorje v težaven položaj, kjer je zaradi njegovega delovanja lahko ogrožena njegova neodvisnost. Kakšen je vpliv opravljanja teh storitev na revizorjevo neodvisnost, pa je odvisno od same vrste nerevizijske storitve. Zraven ogrožanja revizorjeve neodvisnosti se pojavlja nevarnost, da bi prevelik poudarek na opravljanju nerevizijskih storitev povzročil odvračanje pozornosti revizorja od njegove prvotne funkcije, ki je revidiranje računovodskih izkazov. Opravljanje nerevizijskih storitev ima lahko pozitiven vpliv na kakovost revidiranja, saj revizorji pri opravljanju nerevizijskih storitev še bolj pazijo na svoj ugled, imajo več razpoložljivih informacij o revidiranem podjetju in izboljšujejo svoj odnos s strankami. Na drugi strani pa honorarji za nerevizijske storitve zmanjšujejo kakovost revidiranja in neodvisnost revizorja, saj honorarji spodbujajo pri revizorju možnost, da ne upošteva določenih pomanjkljivosti pri reviziji, prav tako pa višja, kot je raven honorarjev za nerevizijske storitve, slabša je kakovost revidiranja. V diplomske delu ene hipoteze ne potrdimo ali zavrnemo, eno zavrnemo in eno potrdimo. Hipoteze, da revizorji, ko opravljajo pri svojih strankah revizijske in hkrati nerevizijske storitve, opravljajo za svoje stranke večji obseg nerevizijskih storitev kot revizijskih storitev, nismo mogli potrditi ali zavrniti. Drugo hipotezo, da je neodvisnost revizorja ogrožena, ko ta opravlja za revidirano podjetje nerevizijske storitve, smo ovrgli. Tretjo hipotezo, da ima višina plačila (nadomestila), ki ga prejme revizor za opravljanje nerevizijskih storitev, negativen vpliv na kakovost revidiranja, smo potrdili.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, revidiranje, kakovost revidiranja, neodvisnost revizorja.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: V doktorski disertaciji so predstavljene tri raziskave, ki se vse razvrščajo na področje revizije računovodskih izkazov, in sicer je osredinjenost v vseh raziskavah na revizorjev dvom o zmožnosti podjetja, da bi to nadaljevalo poslovanje (angl. auditor's going-concern opinion). Vsem trem raziskavam je skupno, da je obravnavana enaka tematika revizorjevega dvoma. V prvi raziskavi od treh je proučevano področje napovedovanja revizorjevega dvoma, in sicer z napovednim modelom, ki temelji na podatkih za revidirana podjetja. Uspešnost napovednega modela je proučena glede na različna merila, ki jih lahko ima uporabnik modela, prav tako pa je proučena tudi možna prilagoditev (kalibracija) modela. Z zamikom glede na trenutek izdaje revizorjevega poročila pa revizorjevo poročanje ali odsotnost poročanja revizorjevega dvoma za revizijska podjetja in revizorje (kot posameznike) lahko predstavlja tudi tveganje (na primer tveganji, da bi revizor napravil napako prve oblike ali napako druge oblike). Uresničitev oziroma možna uresničitev tega tveganja ima vpliv na ravnanje revizijskih podjetij in revizorjev. V drugi in tretji raziskavi so zato proučevane možne lastnosti revizijskih podjetij in revizorjev na njihovo ravnanje, ko gre za poročanje revizorjevega dvoma. V drugi raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizijskih podjetij (kot revizorjev), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika finančnega položaja revizijskega podjetja in nagnjenosti revizijskega podjetja k agresivnosti pri poročanju. V tretji raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizorjev kot posameznikov (to je lastnosti, pripisanih fizičnim osebam), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika izkušenosti revizorja in revizorjeve nagnjenosti k agresivnosti pri poročanju. Raziskave temeljijo na podatkih revidiranih podjetij, ki delujejo v Sloveniji, dodatno druga raziskava na podatkih za revizijska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, in dodatno tretja raziskava na podatkih za revizorje, ki opravljajo revidiranje v Sloveniji. V prvi raziskavi rezultati analize razkrivajo, da imajo podjetja z revizorjevim dvomom v primerjavi s podjetji brez revizorjevega dvoma manj ugoden premoženjsko-finančni položaj ter poslovno in denarno uspešnost (to je slabšo likvidnost, dobičkonosnost, gospodarnost in tako naprej). Glede na razvit napovedni model velja, da je bolj verjetno, da prejme revidirano podjetje revizorjev dvom, ko ima podjetje izgubo, nižjo donosnost sredstev, manj lastniškega financiranja, nižjo stopnjo kratkoročnosti sredstev, je starejše, je revidirano v revizijski sezoni in ko traja dlje časa, da revizor izda revizorjevo poročilo. Slednja kombinacija neugodnih lastnosti revidiranega podjetja zanj pomeni večjo verjetnost, da prejme revizorjev dvom, kot da ne prejme revizorjevega dvoma. Namen v prvi raziskavi je bil razviti čim bolj verodostojen oziroma vsesplošno uporabljiv model za napoved revizorjevega dvoma, da ga lahko uporabi katerakoli tretja oseba (kot uporabnik modela), pri čemer ga lahko le-ta prilagodi glede na svoje želene preference (na primer preferenco, da se z modelom dosega najmanjše število nepravilnih razvrstitev modela; preferenco, da se z modelom doseže njegovo optimalno gospodarno delovanje; preferenco, da se z modelom doseže minimalne stroške nepravilnih razvrstitev). Zato sta v raziskavi podana metodologija in podatkovna podlaga, ki omogočata relativno enostavno vsesplošno uporabo napovednega modela za uporabnika modela, tudi ko gre za njegovo prilagoditev (kalibracijo) glede na želene preference uporabnika modela. Uporabnik modela lahko uporabi napovedni model na način, ki je zanj najprimernejši (po njegovi presoji). V drugi raziskavi je bilo na ravni revizijskih podjetij proučevano, ali je kakovost revidiranja, merjena s kazalcem revizorjevega dvoma, različna, če so revizijska podjetja po izbranih lastnostih različna. Rezultati razkrijejo, da ni pomembne povezave med finančnim položajem revizijskih podjetij ...
Ključne besede: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizorjev dvom, napoved, lastnosti revizijskega podjetja, lastnosti revizorja
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 976; Prenosov: 213
Celotno besedilo (11,35 MB)

Opis: Zaradi tehnologije in tehnološkega napredka ter vse večje digitalizacije poslovanja različnih podjetij sta tudi na področju revidiranja opazna napredek in spremljanje vpeljevanja novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenile oziroma prenovile poslovanje z namenom povečanja kakovosti opravljenih storitev revizijskih podjetij. Med najpomembnejše tehnologije za revizijska podjetja spadajo umetna inteligenca, veriženje blokov, internet stvari, robotska avtomatizacija procesov in podatkovna analitika, ki ji v diplomskem delu posvečamo posebno pozornost. Glavna prednost podatkovne analitike je, da omogoča pregled 100 % populacije oziroma množice podatkov revidiranega podjetja in ne le posameznih vzorcev, na katerih je do sedaj temeljilo revidiranje računovodskih izkazov revidiranih podjetij. S tem pa lahko revizijsko podjetje odpravi tveganje pri vzorčenju, ki nastane prav zaradi tega, ker revizorji pri svojem delu ne preizkušajo celotne populacije oziroma množice podatkov, temveč le reprezentativne vzorce. Potreba po podatkovni analitiki je med drugim nastala zaradi vse večjih in obsežnih podatkov, ki so na voljo revizorjem pri revidiranih podjetjih. Revizorji lahko le z uporabo orodij podatkovne analitike omogočijo in v primernem času pregledajo podatke ter s pomočjo orodij prepoznajo trende in anomalije, ki se lahko pojavijo pri posameznih uradnih trditvah poslovodstva, tem pa morajo nameniti posebno pozornost, saj obstaja tveganje za pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih revidiranega podjetja. V raziskovalnem delu smo naprej medsebojno primerjali zaznane koristi in slabosti glede uporabe podatkovne analitike na podlagi mnenj tujih avtorjev, omejili pa smo se na proučevanje le angleških virov. Največjo korist so tuji avtorji izrazili v možnosti analiziranja 100 % populacije podatkov, s čimer je možno v celoti odpraviti tveganje pri vzorčenju določenih revizijskih postopkov. Pri reviziji računovodskih izkazov je podatkovno analitiko mogoče uporabiti pri naslednjih revizijskih postopkih: analitičnih postopkih, preračunavanju oziroma ponovnem izračunavanju, ponovnem izvajanju postopkov in poizvedovanju oziroma izpraševanju. Nekaterih revizijskih postopkov, kot so zunanje potrditve ali fizični pregled sredstev pri revidiranem podjetju, pa ne bo nikoli mogoče 100-odstotno preveriti, saj je namen revizije le-to izvajati učinkovito in gospodarno ter v ustreznem časovnem okvirju. Pri zaznanih slabostih pa je največja težava v neobstoječih standardih. Trenutni standardi niti ne prepovedujejo niti ne predpisujejo uporabe podatkovne analitike. Revizijska podjetja se torej lahko samostojno odločijo, na kakšen način in kako bodo vpeljale uporabo podatkovne analitike pri reviziji računovodskih izkazov. Glavna skrb pa se pojavlja tudi pri varnosti in zasebnosti podatkov, s katerimi bo ravnalo revizijsko podjetje. V raziskovalnem delu ugotavljamo tudi, da je podatkovna analitika že v uporabi v velikih revizijskih podjetjih, ki samostojno razvijajo različne programske rešitve oziroma orodja, ki vključujejo podatkovno analitiko glede na svoje potrebe pri revidiranju. Medtem ko je pri manjših revizijskih podjetjih mogoče zaznati omejitve glede začetne investicije in vlaganja v orodja, preoblikovanje znanja in kompetenc zaposlenih, preoblikovanje revizijskega pristopa k revidiranju ter potencialno izgubo oziroma zmanjšanje obsega obračunanih ur zaradi uporabe avtomatiziranih tehnik podatkovne analitike.
Ključne besede: revidiranje, zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, tehnologija, podatkovna analitika, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1309; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Svet se sčasoma spreminja in s seboj prinaša novitete, ki spodbujajo k preoblikovanju tistega, kar je obstoječe. Blockchain tehnologija, ki je ena izmed najpomembnejših inovacij, bo spodbudila k preoblikovanju obstoječih poslovnih procesov. S preoblikovanjem poslovnih procesov se bo preoblikoval tudi nadzor nad poslovanjem, ki ga izvajajo zunanji revizorji. Okolje, ki bo podprto s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, s preoblikovanjem revizije prinaša ogromno novosti, kot so revizija v realnem času, revizijske aplikacije ter tudi dodatne kompetence revizorjem, za vselej pa bo to novo okolje naredilo konec nekaterim obstoječim načinom delovanja revizorjev v poslu revizije. V delu diplomskega projekta smo v teoretičnem delu na kratko predstavili področje zunanjega revidiranja in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. V raziskovalnem delu smo na podlagi primerjave obstoječega posla revizije s pričakovanim preoblikovanjem posla revizije, ugotovljenega vpliva na delo revizorjev, pregleda stališč oziroma prepričanj različnih avtorjev o revidiranju in blockchain tehnologiji ter opredelitve izzivov zunanjega revidiranja na področju blockchain tehnologije podali svojo lastno kritiko o blockchain tehnologiji na področju zunanjega revidiranja in ugotavljali, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain spodbudil preoblikovanje trenutnega modela poteka posla zunanje revizije, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain na področju zunanjega revidiranja prinesel več koristi kot slabosti in, ali bo tehnologija blockchain nadomestila poklic zunanjega revizorja. Ugotovili smo, da kljub pozitivnim lastnostim, ki jih ima blockchain tehnologija, kot so varnost, nespremenljivost in decentraliziranost, ne bo nadomestila poklica revizorja, saj blockchain tehnologija ne more zagotoviti, da so vsi podatki, ki so zapisani v verigo blokov, zanesljivi. Revizor bo posledično potreboval nova znanja oziroma kompetence, saj revidiranje podjetij, katerih poslovanje bo podprto z blockchain tehnologijo, zahteva drugačne pristope, ki se jih bodo morali revizorji priučiti – v tej luči glede na prebrane vire pričakujemo preoblikovanje posla revizije in morebitno redefiniranje revizijskih ciljev. Revizija se bo prelevila v revizijo v realnem času, ki bo revizorju dodelila vlogo stalnega zagotavljanja. Zaradi svoje zasnovanosti blockchain tehnologija prinaša več koristi kot slabosti na področje zunanjega revidiranja, ki so možnost uporabe revizijskih orodij (revizijskih aplikacij), ki razbremenijo delo revizorja, mu prihranijo čas in olajšajo delo, blockchain tehnologija kot podlaga za preverjanje transakcij ter zmanjšanje odvisnosti revizorjev do drugih oseb pri zbiranju revizijskih dokazov. Čeprav tehnologija veriženja podatkovnih blokov še ni popolnoma uveljavljena, že nakazuje spremembe, ki jih bo prinesla na obstoječe poslovne procese, kar pa izključuje vprašanje, ali se sploh bo uveljavila, temveč se ob tem pojavlja vprašanje, kdaj se bo uveljavila.
Ključne besede: zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, veriženje podatkovnih blokov, tehnologija, izzivi, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2020; Ogledov: 1393; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,09 MB)