| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Notranja revizija po noveli ZGD-1K
Nuša Radolič, 2021, diplomsko delo

Opis: Nadziranje je ključna funkcija v izvajalnem, informacijskem in upravljanjem sistemu podjetja, ki so pomembni za njegovo učinkovito delovanje. Najkompleksnejša in najzahtevnejša vrsta nadziranja je revidiranje, kjer gre za strokovno izražanje mnenja o resnični oziroma realni in pošteni sliki nastanka revidiranega dejanja in njegovi uresničitvi. Poznamo več vrst revidiranj, v diplomskem delu pa se bomo osredotočili na notranjo revizijo. Njena naloga je zagotavljanje pravilnosti informacij, ki vstopajo ter izstopajo iz informacijskega sistema in zanesljivosti ter popolnosti informacij v upravljalnem sistemu, ki so potrebne za odločanje. Vloga notranjega revizorja je izredno pomembna, saj je zraven uprave pomemben vir informacij nadzornega sveta, ki ima nadzorno funkcijo v podjetju. Uprava je lahko namreč poleg zaposlenih tista, ki izvršuje prevare. V tem primeru lahko zakrije neugodne informacije, ena izmed nalog notranjega revizorja pa je, da odkriva te prevare in jih upošteva v letnem poročilu oziroma da deluje nepristransko in neodvisno. Ker pa je notranji revizor v neki meri podrejen upravi, sta lahko načeli nepristranskosti in neodvisnosti ogroženi, zaradi česa je bil 2021 v noveli ZGD-1K dopolnjen 281.a člen, ki ureja notranjo revizijo. Glavni cilj je bil povečati to neodvisnost notranjega revizorja, hkrati pa so bile določene strokovne podlage za izvajanje notranjega revidiranja in pa minimalni pogoji, ki jih mora dosegati oziroma imeti vodja notranje revizije ter izvajalci notranje revizije, kar je okrepilo strokovnost in profesionalnost stroke. Same dopolnitve 281.a člena v noveli ZGD-1K smo primerjali z predhodnim 281.a členom v noveli ZGD-1I, ki je bila sprejeta leta 2015 in zapisali naše ugotovitve o spremembah, ki jih je doprinesla nova zakonodaja.
Ključne besede: nadziranje, notranja revizija, novela ZGD-1K, dvotirni sistem
Objavljeno: 09.11.2021; Ogledov: 42; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (760,44 KB)

2.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Ključne besede: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (668,12 KB)

3.
Zunanje revidiranje in podatkovna analitika
Sanja Zver, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaradi tehnologije in tehnološkega napredka ter vse večje digitalizacije poslovanja različnih podjetij sta tudi na področju revidiranja opazna napredek in spremljanje vpeljevanja novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenile oziroma prenovile poslovanje z namenom povečanja kakovosti opravljenih storitev revizijskih podjetij. Med najpomembnejše tehnologije za revizijska podjetja spadajo umetna inteligenca, veriženje blokov, internet stvari, robotska avtomatizacija procesov in podatkovna analitika, ki ji v diplomskem delu posvečamo posebno pozornost. Glavna prednost podatkovne analitike je, da omogoča pregled 100 % populacije oziroma množice podatkov revidiranega podjetja in ne le posameznih vzorcev, na katerih je do sedaj temeljilo revidiranje računovodskih izkazov revidiranih podjetij. S tem pa lahko revizijsko podjetje odpravi tveganje pri vzorčenju, ki nastane prav zaradi tega, ker revizorji pri svojem delu ne preizkušajo celotne populacije oziroma množice podatkov, temveč le reprezentativne vzorce. Potreba po podatkovni analitiki je med drugim nastala zaradi vse večjih in obsežnih podatkov, ki so na voljo revizorjem pri revidiranih podjetjih. Revizorji lahko le z uporabo orodij podatkovne analitike omogočijo in v primernem času pregledajo podatke ter s pomočjo orodij prepoznajo trende in anomalije, ki se lahko pojavijo pri posameznih uradnih trditvah poslovodstva, tem pa morajo nameniti posebno pozornost, saj obstaja tveganje za pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih revidiranega podjetja. V raziskovalnem delu smo naprej medsebojno primerjali zaznane koristi in slabosti glede uporabe podatkovne analitike na podlagi mnenj tujih avtorjev, omejili pa smo se na proučevanje le angleških virov. Največjo korist so tuji avtorji izrazili v možnosti analiziranja 100 % populacije podatkov, s čimer je možno v celoti odpraviti tveganje pri vzorčenju določenih revizijskih postopkov. Pri reviziji računovodskih izkazov je podatkovno analitiko mogoče uporabiti pri naslednjih revizijskih postopkih: analitičnih postopkih, preračunavanju oziroma ponovnem izračunavanju, ponovnem izvajanju postopkov in poizvedovanju oziroma izpraševanju. Nekaterih revizijskih postopkov, kot so zunanje potrditve ali fizični pregled sredstev pri revidiranem podjetju, pa ne bo nikoli mogoče 100-odstotno preveriti, saj je namen revizije le-to izvajati učinkovito in gospodarno ter v ustreznem časovnem okvirju. Pri zaznanih slabostih pa je največja težava v neobstoječih standardih. Trenutni standardi niti ne prepovedujejo niti ne predpisujejo uporabe podatkovne analitike. Revizijska podjetja se torej lahko samostojno odločijo, na kakšen način in kako bodo vpeljale uporabo podatkovne analitike pri reviziji računovodskih izkazov. Glavna skrb pa se pojavlja tudi pri varnosti in zasebnosti podatkov, s katerimi bo ravnalo revizijsko podjetje. V raziskovalnem delu ugotavljamo tudi, da je podatkovna analitika že v uporabi v velikih revizijskih podjetjih, ki samostojno razvijajo različne programske rešitve oziroma orodja, ki vključujejo podatkovno analitiko glede na svoje potrebe pri revidiranju. Medtem ko je pri manjših revizijskih podjetjih mogoče zaznati omejitve glede začetne investicije in vlaganja v orodja, preoblikovanje znanja in kompetenc zaposlenih, preoblikovanje revizijskega pristopa k revidiranju ter potencialno izgubo oziroma zmanjšanje obsega obračunanih ur zaradi uporabe avtomatiziranih tehnik podatkovne analitike.
Ključne besede: revidiranje, zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, tehnologija, podatkovna analitika, prihodnost.
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Upravljanje knjižnične zbirke
Aleksandra Grajfoner, 2018, elaborat, predštudija, študija

Opis: V nalogi so prikazani načini in postopki inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). V teoretičnem delu so izpostavljene splošne definicije inventure, revizije in knjižničnega kataloga. Predstavljene so metode knjižnične inventure in nekateri primeri iz tujih praks. Gre za študijo primera inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij v knjižnici z dolgoletno tradicijo in velikim fondom gradiva, ki še ni v celoti obdelano v vzajemnem bibliografskem sistemu COBISS.SI. Poudarek je na prikazu različnih načinov in metod, ki se izvajajo pri postopkih inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij. Podrobneje so predstavljeni in prikazani praktični primeri izvajanja inventure serijskih publikacij v UKM. Analizirani so tisti delovni postopki, za katere se predlaga, da se nadgradijo za potrebe izvedbe inventure. Študije primerov inventur knjižničnega gradiva serijskih publikacij v UKM in izvedena anketa so pokazale, da v knjižnicah izvajajo inventuro tega gradiva z ročnimi metodami v zakonsko predpisanih rokih, kar pa UKM ne uspeva. Predstavljene so omejitve, ki onemogočajo zadostiti temu pogoju in izvedbo avtomatizirane inventure serijskih publikacij. Postopki inventure knjižničnega gradiva v UKM so dolgotrajni, terjajo veliko organizacijskih prilagajanj in usklajevanj, se pa zato neprestano izvajajo (permanentna inventura).
Ključne besede: Knjižnične zbirke, knjižnični katalogi, serijske publikacije, revizija, inventura
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 121; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Kako izboljšati podobo računovodskih poklicev?
Valentina Križanec, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kako se je začelo trgovati in kako je nastalo računovodstvo skozi stoletja. V literaturi najdemo tudi različne definicije računovodstva. Pravzaprav ni enotne razlage, lahko pa vse definicije, ki so jih navedli znani računovodje in inštituti, povzamemo v eno opredelitev. Predstavljeni so tudi ostali računovodski poklici, kot so revizorji in knjigovodje. Pri knjigovodjah je prestavljeno, s katerimi opravili se ukvarjajo v organizacijah, kakšne knjigovodske listine uporablja in kako. Pri revizorjih je opisano, kdo vse lahko opravlja to delo, kako ga opravljajo in kakšni so dogovorjeni postopki izvajanja revizijskih del. V raziskovalnem delu je iz različnih člankov predstavljeno, kako v različnih državah dojemajo računovodstvo in na splošno računovodje, kakšen je ugled računovodij po svetu in kaj bi lahko spremenili ter popravili za bolšji ugled le-teh.
Ključne besede: računovodstvo, revizija, knjigovodstvo, podoba, poklic
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 123; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (476,16 KB)

6.
Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah
Katja Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah povzema slovensko in tujo literaturo o pranju denarja, notranji reviziji ter njeni vlogi pri preprečevanju pranja denarja. Prevare niso pojav, povezan s primeri finančnih prevar iz zadnjih dveh stoletij, ampak že v zgodovini lahko najdemo, ko so moški uporabljali trike manipulacije in prevare, da bi pridobili denar, zemljo ali blago. Nastanek računovodstva in revizije je v gospodarski zgodovini povezan z željo s strani držav in cerkve, da zadržijo in preprečijo krajo ter napačno prikazovanje financ. V preteklosti organizacije niso obravnavale preprečevanje prevar kot glavni cilj znotraj sistema notranjih kontrol. Danes pa velja, da so prevare eno najpomembnejših tveganj, kateri so izpostavljene organizacije. Zaradi izpostavljenosti tveganj, povezanih s prevarami, se organizacije vedno bolj osredotočajo na ukrepe za preprečevanje prevar in pravočasno odkrivanje. Vedno večjo vlogo imata v organizacijah notranji nadzor ter notranja revizija. Banke se tveganjem ne morejo izogniti, saj je njihova narava dela takšna, da je prevzemanje tveganj sestavni del bančništva. Obvladovanju tveganj se pripisuje vedno večji pomen. Do tega je prišlo predvsem zaradi globalizacije poslovanja, novih tehnologij in storitev ter zaradi nekaterih nepravilnosti v bankah. Tudi sam slovenski Zakon o bančništvu (Zban-1) zahteva ureditev ravnanja z vsemi oblikami bančnih tveganj, proti katerim se banka postavlja s sistemom notranjih kontrol. Pri bankah poleg zunanjega nadzora, ki ga opravljajo zunanje institucije, npr. Banka Slovenije kot najpomembnejši zunanji nadzornik v Sloveniji, je vse bolj pomemben tudi notranji nadzor, ki ga opravljajo notranji revizorji. Eno izmed bančnih tveganj je tudi pranje denarja in financiranje terorizma. S pranjem denarja in financiranjem terorizma se srečujemo na mednarodni ravni; pralci denarja z različnimi metodami in tehnikami premišljeno izkoriščajo svetovni finančni svet. Zato je potrebno pranje denarja obravnavati globalno, saj samo skupen boj obrodi sadove. Pranje denarja negativno vpliva na gospodarstvo kot celoto, saj povzroča velike finančne izgube, slabi socialno stabilnost ter vodi do izgube zaupanja v gospodarski sistem ter do korupcije. Pranje denarja velja za hujšo obliko kriminala, s katerim se prikriva in zakriva dejanski izvor na nezakonit način pridobljenih sredstev. Namen pranja denarja je predvsem na hiter in neopazen način premoženje, pridobljeno na nelegalen način, oddaljiti od njihovega vira. Notranja revizija ima ključno vlogo v bankah, saj so zelo ranljive in izpostavljene pranju denarja. Nadzor bank na področju preprečevanja pranja denarja je nujen in potreben. Nadzor se izvaja zato, da se ugotovi, ali banke izvajajo vse potrebne naloge in aktivnosti, ki jih nalaga zakon.
Ključne besede: pranje denarja, notranja revizija, preprečevanje pranja denarja, banke, notranje kontrole.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 281; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Posebnosti notranjega revidiranja poslovnih tveganj v bankah
Nuša Mahorič, 2020, magistrsko delo

Opis: V hitrem tempu življenja, kjer se neprestano dogajajo spremembe v tehniki, modernizaciji, konkurenci v poslovnem okolju, se moramo zavedati, da vse te spremembe prinašajo tudi vedno več novih tveganj in s tem negotovosti tudi v bankah. Zaradi tega tudi bankam preti veliko bančnih tveganj, ki se jim ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se obstoječa in nova tveganja spremljajo in upravljajo. V magistrskem delu smo predstavili tveganja, ki so jim banke podvržene, in sicer kreditno, tržno, spremembe obrestne mere, operativno, likvidnostno, makroekonomsko in druga, med katere spadajo uvedbe novih produktov ali tveganja izgube ugleda. Zato je pomembno, da banka najprej prepozna dejavnike tveganj, saj jih šele takrat lahko začne upravljati. Prek realnih primerov so predstavljena poslovna tveganja, kjer vidimo, kako posamezna tveganja banke same opredeljujejo in kakšna načela politike imajo zastavljena za upravljanje posameznih tveganj. Za boljše razumevanje notranje revizije in njenega delovanja spoznamo revizijski postopek, ki zajema načrtovanje revizije, prepoznavanje tveganj, revizijsko testiranje, preučevanje in ocenjevanje obvladovanj tveganj, poročanje o rezultatih in spremljanje odpravljanja slabosti pri upravljanju tveganj. Za širši vpogled v notranje revizije smo opravili tudi intervju z notranjim revizorjem, pri čemer smo spoznali pomembnost te. Za dolgoročno uspešnost banke je pomembno sodelovanje uprave, notranjih revizorjev in revidirancev. Vsi bi se morali zavedati, da delujejo za skupni cilj – za varnost banke. Notranji revizorji pa so tisti, ki so usposobljeni, da to varnost neprestano še posebej preverjajo.
Ključne besede: notranja revizija, banke, upravljanje tveganj, revidiranje, intervju
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (960,58 KB)

8.
Analitični postopki v procesu revizije v Avstriji in v Sloveniji
Bronja Kolić, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili strokovne podlage, ki obravnavajo analitične postopke, uporabo analitičnih postopkov v treh fazah revizije ter uporabljene tehnike analitičnih postopkov v treh fazah. Preučili smo tudi raziskave, ki so bile opravljene v Kanadi, Veliki Britaniji ter v Združenih državah Amerike. Opravili smo raziskavo o uporabi analitičnih postopkov, kjer smo primerjali rezultate odgovorov pooblaščenih revizorjev v Avstriji in v Sloveniji. Rezultate naše raziskave smo primerjali z omenjenimi tremi raziskavami ter ugotavljali, ali so se od leta 1996 bistveno spremenile faze uporabe; tehnike analitičnih postopkov ter odločitve revizorjev, ali bodo uporabili analitične postopke ali preizkuse podrobnosti.
Ključne besede: Revizija, postopki preizkušanja podatkov, analitični postopki.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (812,69 KB)

9.
Vloga in pomen notranjega revidiranja sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v banki
Žarko Gorenjc, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaradi pojava škandalov, povezanih s pranjem denarja v več bankah v Evropski uniji v zadnjem obdobju, ki so precej omajali zaupanje javnosti v institut vladavine prava, je Evropska komisija v okviru posebne študije, katere namen je bil ugotoviti vzroke za nastalo situacijo ter predlagati rešitve, kot eno izmed ključnih pomanjkljivosti izpostavila neustrezno korporativno upravljanje v bankah. Korporativno upravljanje določa razporeditev vlog in odgovornosti znotraj banke, na podlagi katerih njen upravljalni organ upravlja poslovne in organizacijske aktivnosti, kar med drugim vključuje tudi vzpostavitev ustreznega sistema notranjih kontrol. Vzpostavitev notranjekontrolnega sistema temelji na vzpostavitvi t. i. funkcijskega modela treh obrambnih linij, v katerem so vloge in odgovornosti upravljanja s tveganji jasno določene. Pomembno vlogo v omenjenem modelu predstavlja funkcija notranje revizije, ki je odgovorna za izvajanje pregledov učinkovitosti notranjekontrolnega okolja na posameznih poslovnih področjih banke in sistema upravljanja tveganj. Pri izvajanju notranjerevizijskih poslov je še posebno pomembna izbira metodološkega orodja za vrednotenje ustreznosti in učinkovitosti izvajanja postopkov notranjih kontrol. Eno izmed možnih metodoloških orodij za revidiranje notranjih kontrol v banki je orodje COSO.
Ključne besede: banke, pranje denarja, notranja revizija, orodje COSO
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 1866; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

10.
Notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in revizijske komisije v povezavi z zadnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah
Barbara Bele, 2020, magistrsko delo

Opis: S porastom konkurenčnosti, globalizacija in s tem kompleksnosti sodobnega trga, so sodobne družbe postavljene pred stalno nove izzive poslovanja, ki se nanašajo na vzdrževanje ravnotežja med različnimi interesi družbenih deležnikov ter na zagotavljanje skladnega in pravilnega poslovanja glede na pravno-formalne zahteve gospodarskega okolja. Korporativno upravljanje zajema različne strateške poslovne procese, s katerimi družbe te funkcije uresničujejo. V dva temeljna stebra korporativnega upravljanja sta se tekom razvoja poslovnih strategij korporacij razvili funkcija notranje revizije in revizijske komisije. Namen magistrskega dela je raziskati prispevek notranje revizije kot orodja za upravljanje v družbi in predstaviti delovanje revizijske komisije v okviru najnovejših določb glede upravljavskih struktur družb. Namen magistrskega dela uresničujemo s podajanjem teoretične razlage ključnih pojmov, analizo vloge notranje revizije v podjetju, vloge revizijske komisije v različnih sistemih upravljanja družb in vloge sodelovanja revizijske komisije pri upravljanju podjetja ter s predstavitvijo ključnih novosti zadnjih novel Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS), v nadaljevanju: ZGD-1, v povezavi z raziskovalnim področjem. Z deskriptivno in komparativno metodo raziskovanja, metodo analize in sinteze ter metodo abstrakcije in konkretizacije ugotavljamo, da predstavlja notranja revizija orodje upravljanja v družbi (H1), da se notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in vloga revizijske komisije razlikujeta glede na upravljavsko strukturo družbe (H2) ter da notranja revizija in revizijska komisija prispevata k uspešnemu upravljanju podjetij (H3). Z ustrezno umestitvijo, organizacijo, sestavo in ustreznim delegiranjem nalog in odgovornosti notranje revizije in revizijske komisije lahko družba ključno profitira pri uresničevanju zadanih ciljev ter doseganju gospodarske uspešnosti.
Ključne besede: korporativno upravljanje, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja, notranja revizija, revizijska komisija, Zakon o gospodarskih družbah.
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici