1. Delo računovodij v času virusa covid-19Katja Gorenc, 2022, magistrsko delo Opis: Covid-19 bolezen je bila prvič prepoznana kot grožnja decembra 2019 v mestu Wuhan, Kitajska. Od takrat se je virus razširil po državah po vsem svetu in v kratkem času je WHO razglasila, da virus COVID 19 predstavlja izredne razmere na področju javnega zdravja. Uničujoč vpliv virusa ni omejen samo na področje javnega zdravja, ampak postane očiten tudi na ravni finančne dejavnosti.
V luči krize pandemije Covid je svet bil priča pomembnim in dramatičnim spremembam na vseh ravneh, trendih in sektorjih, zaradi katerih je pandemija postala utemeljitev in način za ponovno razmišljanje o številnih temah, na katere je vplival ta virus, med drugim tudi na računovostvo. Med pandemijo so se organizacije soočale s številnimi težavami, kot je grožnja bankrota in plačilne nesposobnosti, ki so jih motivirale, da sprejmejo različne ukrepe, tudi odločitev za delo na daljavo, ki je prineslo ogromno izzivov. Glavni izzivi, s katerimi so se zaradi dela na daljavo soočali računovodje so večja delovna obremenitev, več stresa, več elektronske pošte in sestankov, slepa komunikacija s strankami, izolacija od sodelavcev oziroma članov ekipe. Virus je defintivno dodal večji pritisk na profesionalno in etično ravnanje računovodskega poklica.
Seveda pa ima vsak izziv pozitivne in negativne vplive. Poleg zgoraj naštetih izzivov je pandemije prinesla tudi veliko priložnosti za izboljšave. Tako bi se naj soočali z »novim normalnim« računovodenjem, kot so računovodstvo po pandemiji poimenovali člani »velikih 4«.
To delo obravava najpomembnejše vidike, izzive in spremembe, ki jih je pandemija prinesla v računovodstvo in v delo računovodij. Znotraj dela je predstavljena tudi raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 200 računovodij iz Slovenije, s katero smo dobili pomemben vpogled v spremembe, ki jih je Covid-19 prinesel v vsakdanje poklicno življenje računovodij.
Ključne besede: Covid-19, Pandemija, Revizija, Računovodstvo, Delo na daljavo
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 46; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Napoved in dejavniki revizorjevega dvomaDaniel Zdolšek, 2022, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji so predstavljene tri raziskave, ki se vse razvrščajo na področje revizije računovodskih izkazov, in sicer je osredinjenost v vseh raziskavah na revizorjev dvom o zmožnosti podjetja, da bi to nadaljevalo poslovanje (angl. auditor's going-concern opinion). Vsem trem raziskavam je skupno, da je obravnavana enaka tematika revizorjevega dvoma. V prvi raziskavi od treh je proučevano področje napovedovanja revizorjevega dvoma, in sicer z napovednim modelom, ki temelji na podatkih za revidirana podjetja. Uspešnost napovednega modela je proučena glede na različna merila, ki jih lahko ima uporabnik modela, prav tako pa je proučena tudi možna prilagoditev (kalibracija) modela. Z zamikom glede na trenutek izdaje revizorjevega poročila pa revizorjevo poročanje ali odsotnost poročanja revizorjevega dvoma za revizijska podjetja in revizorje (kot posameznike) lahko predstavlja tudi tveganje (na primer tveganji, da bi revizor napravil napako prve oblike ali napako druge oblike). Uresničitev oziroma možna uresničitev tega tveganja ima vpliv na ravnanje revizijskih podjetij in revizorjev. V drugi in tretji raziskavi so zato proučevane možne lastnosti revizijskih podjetij in revizorjev na njihovo ravnanje, ko gre za poročanje revizorjevega dvoma. V drugi raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizijskih podjetij (kot revizorjev), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika finančnega položaja revizijskega podjetja in nagnjenosti revizijskega podjetja k agresivnosti pri poročanju. V tretji raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizorjev kot posameznikov (to je lastnosti, pripisanih fizičnim osebam), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika izkušenosti revizorja in revizorjeve nagnjenosti k agresivnosti pri poročanju. Raziskave temeljijo na podatkih revidiranih podjetij, ki delujejo v Sloveniji, dodatno druga raziskava na podatkih za revizijska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, in dodatno tretja raziskava na podatkih za revizorje, ki opravljajo revidiranje v Sloveniji. V prvi raziskavi rezultati analize razkrivajo, da imajo podjetja z revizorjevim dvomom v primerjavi s podjetji brez revizorjevega dvoma manj ugoden premoženjsko-finančni položaj ter poslovno in denarno uspešnost (to je slabšo likvidnost, dobičkonosnost, gospodarnost in tako naprej). Glede na razvit napovedni model velja, da je bolj verjetno, da prejme revidirano podjetje revizorjev dvom, ko ima podjetje izgubo, nižjo donosnost sredstev, manj lastniškega financiranja, nižjo stopnjo kratkoročnosti sredstev, je starejše, je revidirano v revizijski sezoni in ko traja dlje časa, da revizor izda revizorjevo poročilo. Slednja kombinacija neugodnih lastnosti revidiranega podjetja zanj pomeni večjo verjetnost, da prejme revizorjev dvom, kot da ne prejme revizorjevega dvoma. Namen v prvi raziskavi je bil razviti čim bolj verodostojen oziroma vsesplošno uporabljiv model za napoved revizorjevega dvoma, da ga lahko uporabi katerakoli tretja oseba (kot uporabnik modela), pri čemer ga lahko le-ta prilagodi glede na svoje želene preference (na primer preferenco, da se z modelom dosega najmanjše število nepravilnih razvrstitev modela; preferenco, da se z modelom doseže njegovo optimalno gospodarno delovanje; preferenco, da se z modelom doseže minimalne stroške nepravilnih razvrstitev). Zato sta v raziskavi podana metodologija in podatkovna podlaga, ki omogočata relativno enostavno vsesplošno uporabo napovednega modela za uporabnika modela, tudi ko gre za njegovo prilagoditev (kalibracijo) glede na želene preference uporabnika modela. Uporabnik modela lahko uporabi napovedni model na način, ki je zanj najprimernejši (po njegovi presoji). V drugi raziskavi je bilo na ravni revizijskih podjetij proučevano, ali je kakovost revidiranja, merjena s kazalcem revizorjevega dvoma, različna, če so revizijska podjetja po izbranih lastnostih različna. Rezultati razkrijejo, da ni pomembne povezave med finančnim položajem revizijskih podjetij ...
Ključne besede: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizorjev dvom, napoved, lastnosti revizijskega podjetja, lastnosti revizorja
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 209; Prenosov: 66
Celotno besedilo (11,35 MB) |
3. Zaposlovanje milenijcev v reviziji in v revizijskem podjetjuNina Horvat, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo zaposlovanje milenijcev v reviziji in v revizijskih podjetjih. Milenijci so generacija ljudi, ki so rojeni med leti 1980 in 2000, vendar pa se natančna časovna opredelitev razlikuje med različnimi avtorji. V začetku opredeljujemo samo organiziranost revizijskih podjetij tj. hierarhijo zaposlenih, kjer so običajna delovna mesta asistent v reviziji, starejši revizor, poslovodni revizor in vrhovni revizor. Predvsem na prva delovna mesta se običajno zaposlujejo milenijci. Delovno okolje v revizijskih podjetjih je ključnega pomena za kakovostno opravljanje dela in ga za revizorje predstavljajo različni dejavniki, ki lahko imajo nanje vpliv, in sicer vpliv temperature in kvalitete zraka v delovnih prostorih, osvetlitev, prostorska postavitev in ohranjanje primernega okolja z vidika motečih zvokov iz okolja. Milenijci kot generacija se razlikujejo od drugih predmilenijskih generacij na podlagi temeljnih vrednot, delovnih vrednot, pogledov na svet in lastnosti. Glede zaposlovanja in samega privabljanja milenijcev kot talentov v revizijska podjetja na strani revizijskih podjetij ter njihovega ohranjanja v revizijskih podjetjih ni razpoložljivih podatkov. Ob sklepanju s splošnega pa je mogoče ugotoviti, da je najverjetneje potrebno uporabiti posebne pristope, ki so prilagojeni glede na želje in potrebe milenijcev, ki se razlikujejo od drugih generacij, saj jim je pomembna fleksibilnost dela, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter prioriteta karierne in osebnostne rasti pred samim plačilom za delo. Tako imajo tudi v revizijskih podjetjih milenijci veliko možnosti glede napredovanj in izobraževanj, čim pokažejo zanimanje in željo za delo in pridobivanje novih znanj, pripravljenost na izzive in zagnanost.
Ključne besede: Milenijci, zaposlovanje milenijcev, talenti, revizija, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 139; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Notranja revizija izvedenskih mnenj IK MariborTatjana Hohnec, 2022, magistrsko delo Opis: Vloga notranje revizije nekoč je bila precej drugačna od vloge, ki jo ima danes. V preteklosti je bilo delo notranje revizije predvsem preverjanje skladnosti s predpisi in revidiranje postopkov, danes pa je delo notranje revizije precej širše. S prepoznavanjem tveganj in priložnosti v delovanju celotne organizacije pomembno prispeva k doseganju ciljev ter tako povečuje dodano vrednost podjetju.
Z notranjo revizijo se srečamo tako v zasebnem kot v javnem sektorju (pri uporabnikih proračunskih sredstev). Povsod mora delovati v skladu s standardi notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike, notranji revizor pa mora biti pri svojem delu samostojen, neodvisen, nepristranski, kreativen, iznajdljiv, komunikativen.
Prav tako ima tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, katerega del je Invalidska komisija Maribor, svojo notranjerevizijsko službo. Ta s svojim delovanjem presoja o skladnosti poslovanja s predpisi, zmanjšuje tveganja, ki bi lahko nastala zaradi napačnih odločitev, in usmerja Zavod v pravo smer pri doseganju ciljev. Ne sodeluje pa pri revidiranju podanih izvedenskih mnenj, saj za to nima ustreznega znanja.
Invalidske komisije so del Sektorja za izvedenstvo, vse skupaj pa je pod okriljem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Invalidske komisije so strokovnim delavcem Zavoda v pomoč pri odločitvah in izdaji odločb zavarovancem. Te na podlagi proučitve medicinske in delovne dokumentacije ugotavljajo dejansko stanje, svoje ugotovitve pa zapišejo v izvedensko mnenje.
Nadzor o ustreznosti izvedenskih mnenj vseh invalidskih komisij prevzema notranja revizija Sektorja za izvedenstvo, ki se opravlja na invalidski komisiji II. stopnje. Za revidiranje izvedenskih mnenj (kot tudi za podajo izvedenskih mnenj na invalidskih komisijah I. stopnje) je potrebno znanje s področja medicine. Notranja revizija Sektorja za izvedenstvo se osredotoča le na revidiranje izvedenskih mnenj vseh invalidskih mnenj I. stopnje.
V magistrskem delu se bomo osredotočili na postopek podaje izvedenskih mnenj, ugotovili, na podlagi česa se odločajo, katera izvedenska mnenja bodo odstopljena v revizijo, in analizirali revidirana izvedenska mnenja Invalidske komisije Maribor v obdobju petih let (2016–2020).
Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, izvedenska mnenja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 133; Prenosov: 22
Celotno besedilo (4,42 MB) |
5. Industrija 4.0 in spremembe učnega programa za računovodje in revizorjeDiana Špilak, 2022, magistrsko delo Opis: Industrija 4.0 prinaša na področje računovodstva in revizije številne spremembe, zaradi česar je eno izmed najpomembnejših vprašanj razprava o razvoju interdisciplinarnega znanja in veščin računovodij ter revizorjev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšne spremembe prinaša četrta industrijska revolucija na področje računovodstva in revizije ter kako bi v povezavi z le-temi bilo potrebno spremeniti učni program za omenjena poklica. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da bodo v prihodnosti računovodje in revizorji morali razvijati veščine in znanja, ki se nanašajo predvsem na masovne podatke ter z njimi povezano podatkovno analitiko, umetno inteligenco, tehnologijo veriženja blokov, računalništvo v oblaku, spletno varnost, prav tako pa bo zaradi spremenjene vloge računovodij, ki bodo v večji meri nudili podporo poslovodstvu pri sprejemanju poslovnih odločitev, poudarek na razvoju mehkih veščin. V magistrskem delu ugotavljamo, da bi bilo potrebno glede na spremembe, ki jih prinaša Industrija 4.0, preoblikovati učni program za računovodje in revizorje na način, da bi navedene teme integrirali v že obstoječe predmete ali pa jih v učni program vključili kot samostojne predmete. Prav tako ugotavljamo, da bi v času študija moral biti večji poudarek na praktičnem izobraževanju in spodbujanju vseživljenjskega učenja.
Ključne besede: Industrija 4.0, računovodstvo, revizija, učni program, masovni podatki, podatkovna analitika, umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, računalništvo v oblaku, etika, mehke veščine.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 145; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru bankeSara Drofenik, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke povzema domačo in tujo literaturo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter s področja revidiranja pranja denarja in financiranja terorizma.
Pranje denarja in financiranje terorizma še zdaleč ni nov pojav, vendar se spreminjajo njegove oblike in načini, tako kot se spreminja družba kot takšna. S tokom sprememb se spreminjajo tudi notranji nadzorni sistemi v bankah in način razmišljanja notranje revizije, ki v sklopu svojih revizij neodvisno preverja delovanje nadzornih sistemov.
Že narava bančnega poslovanja je takšna, da banke pri svojem delovanju prevzemajo določena tveganja, kar pomeni, da so banke različnim tveganjem bolj izpostavljene in se temu tudi ne morejo povsem izogniti. Ravno zaradi tega je potrebno, da izvajajo vse dejavnosti za zmanjševanje teh tveganj, in sicer na sprejemljivo nizko raven, oziroma z drugimi besedami, za obvladovanje teh tveganj. S tem namenom vzpostavljajo razne nadzorne sisteme, ki pravočasno zaznajo tovrstna tveganja in delujejo preventivno. Glede na vse strožjo zakonodajo imata vedno večjo vlogo pri tem Oddelek za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki zagotavlja in obvladuje sistem na področju preprečevanja pranja denarja, ter notranja revizija, ki izvaja neodvisna preverjanja tega sistema. Razvoj notranje revizije, njenega pomena in pristopov se razvija in spreminja tako, kot se spreminja družba in vse drugo.
V zadnjih letih se je področje preprečevanja pranja denarja z vidika zakonskih določil zelo zaostrilo, zato morajo banke še dodatno usmeriti več pozornosti na to področje in s tem povezanim obvladovanjem tveganj.
S spreminjanjem družbe se spreminjajo tudi kriminalna dejanja in načini prevar. Denar in transakcije z denarjem v preteklosti niso bili tako obsežni in zapleteni, kot so dandanes, zato je bilo obvladovanje tveganj včasih precej preprostejše in majn obsežno, kot je dandanes. To predstavlja za nadzorne funkcije, kot je notranja revizija, velik izziv in prilagajanje v sklopu svojih revizij in načina razmišljanja. Z globalizacijo bančnega sistema, nenehnim pojavom novih izdelkov in storitev, naprednim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se pojavljajo vedno novi izzivi z bolj prikritimi načini pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako širjenje bančnega poslovanje preko meja na eni strani ponuja hitrejši in preprostejši prenos denarja za bančne komitente, na drugi strani predstavlja večje tveganje za banke, da bo njihov sistem uporabljen za pranje denarja in financiranje terorizma.
Notranja revizija ima pomembno vlogo, saj so ravno banke zelo izpostavljene pranju denarja in financiranju terorizma. S svojimi preverjanji notranja revizija ugotavlja, ali banka izvaja vse zakonsko predvidene dejavnosti in poda oceno glede delovanja notranjih nadzornih sistemov.
Ključne besede: pranje denarja, financiranje terorizma, notranji nadzori, notranja revizija, banke
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 476; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. Notranja revizija po noveli ZGD-1KNuša Radolič, 2021, diplomsko delo Opis: Nadziranje je ključna funkcija v izvajalnem, informacijskem in upravljanjem sistemu podjetja, ki so pomembni za njegovo učinkovito delovanje. Najkompleksnejša in najzahtevnejša vrsta nadziranja je revidiranje, kjer gre za strokovno izražanje mnenja o resnični oziroma realni in pošteni sliki nastanka revidiranega dejanja in njegovi uresničitvi. Poznamo več vrst revidiranj, v diplomskem delu pa se bomo osredotočili na notranjo revizijo. Njena naloga je zagotavljanje pravilnosti informacij, ki vstopajo ter izstopajo iz informacijskega sistema in zanesljivosti ter popolnosti informacij v upravljalnem sistemu, ki so potrebne za odločanje.
Vloga notranjega revizorja je izredno pomembna, saj je zraven uprave pomemben vir informacij nadzornega sveta, ki ima nadzorno funkcijo v podjetju. Uprava je lahko namreč poleg zaposlenih tista, ki izvršuje prevare. V tem primeru lahko zakrije neugodne informacije, ena izmed nalog notranjega revizorja pa je, da odkriva te prevare in jih upošteva v letnem poročilu oziroma da deluje nepristransko in neodvisno.
Ker pa je notranji revizor v neki meri podrejen upravi, sta lahko načeli nepristranskosti in neodvisnosti ogroženi, zaradi česa je bil 2021 v noveli ZGD-1K dopolnjen 281.a člen, ki ureja notranjo revizijo. Glavni cilj je bil povečati to neodvisnost notranjega revizorja, hkrati pa so bile določene strokovne podlage za izvajanje notranjega revidiranja in pa minimalni pogoji, ki jih mora dosegati oziroma imeti vodja notranje revizije ter izvajalci notranje revizije, kar je okrepilo strokovnost in profesionalnost stroke. Same dopolnitve 281.a člena v noveli ZGD-1K smo primerjali z predhodnim 281.a členom v noveli ZGD-1I, ki je bila sprejeta leta 2015 in zapisali naše ugotovitve o spremembah, ki jih je doprinesla nova zakonodaja.
Ključne besede: nadziranje, notranja revizija, novela ZGD-1K, dvotirni sistem
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 467; Prenosov: 50
Celotno besedilo (760,44 KB) |
8. Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na HrvaškemAnja Zorjan, 2021, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama.
Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike.
V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij.
Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Ključne besede: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 488; Prenosov: 67
Celotno besedilo (668,12 KB) |
9. Zunanje revidiranje in podatkovna analitikaSanja Zver, 2021, diplomsko delo Opis: Zaradi tehnologije in tehnološkega napredka ter vse večje digitalizacije poslovanja različnih podjetij sta tudi na področju revidiranja opazna napredek in spremljanje vpeljevanja novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenile oziroma prenovile poslovanje z namenom povečanja kakovosti opravljenih storitev revizijskih podjetij. Med najpomembnejše tehnologije za revizijska podjetja spadajo umetna inteligenca, veriženje blokov, internet stvari, robotska avtomatizacija procesov in podatkovna analitika, ki ji v diplomskem delu posvečamo posebno pozornost.
Glavna prednost podatkovne analitike je, da omogoča pregled 100 % populacije oziroma množice podatkov revidiranega podjetja in ne le posameznih vzorcev, na katerih je do sedaj temeljilo revidiranje računovodskih izkazov revidiranih podjetij. S tem pa lahko revizijsko podjetje odpravi tveganje pri vzorčenju, ki nastane prav zaradi tega, ker revizorji pri svojem delu ne preizkušajo celotne populacije oziroma množice podatkov, temveč le reprezentativne vzorce.
Potreba po podatkovni analitiki je med drugim nastala zaradi vse večjih in obsežnih podatkov, ki so na voljo revizorjem pri revidiranih podjetjih. Revizorji lahko le z uporabo orodij podatkovne analitike omogočijo in v primernem času pregledajo podatke ter s pomočjo orodij prepoznajo trende in anomalije, ki se lahko pojavijo pri posameznih uradnih trditvah poslovodstva, tem pa morajo nameniti posebno pozornost, saj obstaja tveganje za pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih revidiranega podjetja.
V raziskovalnem delu smo naprej medsebojno primerjali zaznane koristi in slabosti glede uporabe podatkovne analitike na podlagi mnenj tujih avtorjev, omejili pa smo se na proučevanje le angleških virov. Največjo korist so tuji avtorji izrazili v možnosti analiziranja 100 % populacije podatkov, s čimer je možno v celoti odpraviti tveganje pri vzorčenju določenih revizijskih postopkov. Pri reviziji računovodskih izkazov je podatkovno analitiko mogoče uporabiti pri naslednjih revizijskih postopkih: analitičnih postopkih, preračunavanju oziroma ponovnem izračunavanju, ponovnem izvajanju postopkov in poizvedovanju oziroma izpraševanju. Nekaterih revizijskih postopkov, kot so zunanje potrditve ali fizični pregled sredstev pri revidiranem podjetju, pa ne bo nikoli mogoče 100-odstotno preveriti, saj je namen revizije le-to izvajati učinkovito in gospodarno ter v ustreznem časovnem okvirju. Pri zaznanih slabostih pa je največja težava v neobstoječih standardih. Trenutni standardi niti ne prepovedujejo niti ne predpisujejo uporabe podatkovne analitike. Revizijska podjetja se torej lahko samostojno odločijo, na kakšen način in kako bodo vpeljale uporabo podatkovne analitike pri reviziji računovodskih izkazov. Glavna skrb pa se pojavlja tudi pri varnosti in zasebnosti podatkov, s katerimi bo ravnalo revizijsko podjetje.
V raziskovalnem delu ugotavljamo tudi, da je podatkovna analitika že v uporabi v velikih revizijskih podjetjih, ki samostojno razvijajo različne programske rešitve oziroma orodja, ki vključujejo podatkovno analitiko glede na svoje potrebe pri revidiranju. Medtem ko je pri manjših revizijskih podjetjih mogoče zaznati omejitve glede začetne investicije in vlaganja v orodja, preoblikovanje znanja in kompetenc zaposlenih, preoblikovanje revizijskega pristopa k revidiranju ter potencialno izgubo oziroma zmanjšanje obsega obračunanih ur zaradi uporabe avtomatiziranih tehnik podatkovne analitike.
Ključne besede: revidiranje, zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, tehnologija, podatkovna analitika, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 720; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. Upravljanje knjižnične zbirke : primer knjižnične inventure serijskih publikacijAleksandra Grajfoner, 2018, elaborat, predštudija, študija Opis: V nalogi so prikazani načini in postopki inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). V teoretičnem delu so izpostavljene splošne definicije inventure, revizije in knjižničnega kataloga. Predstavljene so metode knjižnične inventure in nekateri primeri iz tujih praks. Gre za študijo primera inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij v knjižnici z dolgoletno tradicijo in velikim fondom gradiva, ki še ni v celoti obdelano v vzajemnem bibliografskem sistemu COBISS.SI. Poudarek je na prikazu različnih načinov in metod, ki se izvajajo pri postopkih inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij. Podrobneje so predstavljeni in prikazani praktični primeri izvajanja inventure serijskih publikacij v UKM. Analizirani so tisti delovni postopki, za katere se predlaga, da se nadgradijo za potrebe izvedbe inventure. Študije primerov inventur knjižničnega gradiva serijskih publikacij v UKM in izvedena anketa so pokazale, da v knjižnicah izvajajo inventuro tega gradiva z ročnimi metodami v zakonsko predpisanih rokih, kar pa UKM ne uspeva. Predstavljene so omejitve, ki onemogočajo zadostiti temu pogoju in izvedbo avtomatizirane inventure serijskih publikacij. Postopki inventure knjižničnega gradiva v UKM so dolgotrajni, terjajo veliko organizacijskih prilagajanj in usklajevanj, se pa zato neprestano izvajajo (permanentna inventura).
Ključne besede: Knjižnične zbirke, knjižnični katalogi, serijske publikacije, revizija, inventura
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 618; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,20 MB) |
