Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Revizija računovodskih izkazov pomeni zbiranje dokazov z namenom ugotavljanja, ali so informacije, predstavljene v računovodskih izkazih točne, popolne in ali se nanje lahko zanesemo. Revizijo opravlja pooblaščeni revizor s svojo delovno skupino, na koncu pa je pooblaščeni revizor tudi tisti, ki poda končno mnenje in je odgovoren za kakovost izvedene revizije. Slovenija se v zadnjih letih sooča z zaskrbljujočim upadanjem števila pooblaščenih revizorjev. V magistrski nalogi smo preučevali gibanje števila pooblaščenih revizorjev ter podjetij v Sloveniji med leti 2008 in 2019. Najprej smo predstavili pot do poklica pooblaščenega revizorja ter njegovo delo, nato pa smo v okviru praktičnega dela naloge predstavili še gibanje števila pooblaščenih revizorjev v Sloveniji in gibanje števila podjetij ter iskali pojasnila, zakaj je do takega stanja prišlo. Stanje v Sloveniji smo primerjali s stanjem v Švici. Ugotovili smo, da je število pooblaščenih revizorjev med leti 2008 in 2019 upadalo, število podjetij pa je v skupnem številu sicer naraščalo, a predvsem na račun mikro in majhnih podjetij, ki se večinoma ne poslužujejo revizijskih storitev. Po drugi strani pa je število pooblaščenih revizorjev in podjetij v Švici raslo, a se ta zaradi tako oblikovane zakonodaje niso toliko posluževala revizijskih storitev. V zadnjem delu magistrske naloge smo iskali možne rešitve, zaradi katerih bi poklic pooblaščenega revizorja postal bolj privlačen. Zanimala nas je tudi vloga revizije računovodskih izkazov in pooblaščenega revizorja v prihodnosti, ki se bosta zaradi vedno večje prisotnosti novih tehnologij ter umetne inteligence močno spremenili.
Ključne besede: Pooblaščeni revizor, revizija, podjetja, Slovenija, Švica.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1016,28 KB)

Opis: Organizacijska kultura predstavlja skupek vrednot, norm in praks, ki urejajo vedenje in odnose znotraj organizacije. Organizacijska kultura je razširjen pojem, ki se obravnava na različne načine. To diplomsko delo se ukvarja s tematiko, kaj predstavlja organizacijsko kulturo v revizijskem podjetju in kakšna je njena vloga. Obravnavana tema organizacijske kulture v revizijskih podjetjih se osredotoča na oblikovanje in vzdrževanje te kulture, ki ima še posebej pomembno vlogo zaradi visoko reguliranega revizijskega okolja, kjer je potrebno upoštevati predpisane spreminjajoče se standarde in etičnost. Na podlagi predhodnih tujih raziskav v povezavi s to tematiko je predstavljen splošni model organizacijske kulture v reviziji, vrste organizacijskih kultur in klim, ki jih lahko zasledimo v revizijskem podjetju. Sledi predstavitev vpliva kulture in klime na kakovost revidiranja, v povezavi s kulturo in uspešnostjo revizijskega podjetja, predstavitev vloge komunikacije, mehanizma upravljanja zaposlenih in pomen preveritve organizacijske kulture v revizijskih podjetjih. Diplomsko delo ima dve hipotezi, ki smo ju tudi potrdili na podlagi proučitve ugotovitev preteklih raziskav. Pozitivna organizacijska kultura ima v revizijskem podjetju pozitiven vpliv na zavzetost zaposlenih, obseg storitev, ki jih revizijsko podjetje opravlja. Pozitivna organizacijska kultura v revizijskem podjetju je povezana z večjim obsegom storitev, ki jih opravlja revizijsko podjetje. Na podlagi teoretičnih spoznanj na to temo smo prišli do sklepa, da revizijska podjetja z močnimi in pozitivnimi organizacijskimi kulturami pogosteje širijo obseg svojih storitev, saj taka kultura spodbuja inovacije, izboljšuje kakovost storitev in povečuje zadovoljstvo strank. Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da ima organizacijska kultura v revizijskih podjetjih ključno vlogo pri oblikovanju vedenja zaposlenih, kakovosti revizijskih storitev in uspešnosti podjetja. Pozitivna organizacijska kultura lahko poveča zavzetost zaposlenih in izboljša kakovost revidiranja. V naši raziskavi, v diplomskem delu, obstajajo nekatere omejitve, kot so omejenost na razpoložljive pretekle raziskave različnih avtorjev, ki so praviloma osredotočene na velika revizijska podjetja in geografsko omejene. Ugotovitve diplomskega dela pripomorejo k boljšemu razumevanju organizacijske kulture v revizijskih podjetjih. Možno je, da se v prihodnje ugotovitve raziskave primerjajo, posplošijo in povežejo s preostalimi revizijskimi podjetji, razišče pa tudi, kako je organizacijska kultura zaznana in predstavljena med zaposlenimi v teh revizijskih podjetjih.
Ključne besede: Organizacijska kultura, revizija, revizor, revizijsko podjetje, zaposleni.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,93 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti vpliv organizacijske kulture revizijskega podjetja na posameznika, revizijsko ekipo in njene člane ter organizacijo dela. Diplomsko delo temelji na raziskovanju ugotovitev različnih avtorjev iz preteklih raziskav, in sicer pri velikih štirih revizijskih podjetij (angl. Big 4 audit firms), ki veljajo za velika podjetja s področja revizije, računovodstva in poslovnega svetovanja. V diplomskem delu smo se tako omejili izključno na izvajanje revizijske dejavnosti. Diplomsko delo začnemo s predstavitvijo razlike med profesionalizmom in komercializmom v revizijskem podjetju, vplivom etične kulture na podjetje kot celoto, na ekipo in na vsakega posameznika. Opredelili smo možne načine pridobivanja znanja v revizijskem podjetju. Nato smo predstavili temeljna revizijska načela in nevarnosti zanje. Opredelimo tudi pojem revizijske ekipe, posamezne ravni članov v revizijski ekipi, ki so izoblikovani v obliki hierarhične lestvice. V nadaljevanju diplomskega dela opredelili pojem dinamike dela v revizijski ekipi in predstavili možne dejavnike, ki vplivajo na samo izgradnjo. Na dinamiko dela v revizijski ekipi vpliva možnost kariernega napredovanja članov v revizijski ekipi, velik vpliv ima tudi sama motivacija in dejavniki odhoda članov revizijske ekipe. Na podlagi proučitev smo zapisali možne predloge, ki lahko vplivajo na izboljšanje dinamike dela v revizijskem podjetju. Možni dejavniki za izboljšavo dinamike dela so ozaveščanje zaposlenih o pomenu organizacijske kulture v revizijskem podjetju, razglabljanje o napakah v poslih revizije, povezovanje članov revizijske ekipe, nudenje dodatnega izobraževanja, nagrajevanje ipd. Omejitev diplomskega dela je, da nismo delovali oz. ne delujemo v revizijskem podjetju oz. nismo pridobili vpogleda v delovanje revizijskih podjetij velike četverice. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav smo preverjali hipoteze. V diplomskem delu prvo hipotezo, da na dinamiko dela v revizijski ekipi ima vpliv možnost hitrega kariernega napredovanja posameznih članov revizijske ekipe v reviziji, nismo ne potrdili ne ovrgli. Drugo hipotezo, da na dinamiko dela v revizijski ekipi ima vpliv odhod članov revizijske ekipe, pa smo potrdili. V bodoče bi se lahko usmerili v raziskovanje na praktičnih primerih dinamike dela v revizijski ekipi v posameznem revizijskem podjetju z namenom raziskovanja dejavnikov, ki vplivajo na dinamiko dela.
Ključne besede: Revizija, revizijsko podjetje, ekipa, zaposleni, revizijski partner, kultura, dinamika.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: V zadnjih nekaj letih ima velik vpliv na zunanje revidiranje umetna inteligenca, ki strmi k temu, da lahko revizorjem olajša določena ponavljajoča se dela in jim omogoča, da se ti lahko posvetijo nalogam, ki prinašajo dodano vrednost zunanji reviziji. V tem magistrskem delu je predstavljena uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranju skozi do sedaj objavljeno literaturo, opravljena pa je tudi raziskava o dejanskem poznavanju in uporabi umetne inteligence v zunanji reviziji računovodskih izkazov v Sloveniji. Naloga podrobneje obravnava tehnologije umetne inteligence, analitiko masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov in robotsko avtomatizacijo procesov. V teoretičnem delu smo opredelili zunanjo revizijo in umetno inteligenco ter kronološko predstavili njun razvoj. Predstavljene so tehnologije umetne inteligence, njihova dosedanja uporaba ter morebitne prednosti in pomanjkljivosti vključitve posamezne tehnologije umetne inteligence v revizijski proces. Ugotavljamo, da bi vključitev tehnologij umetne inteligence pripomogla predvsem k večji učinkovitosti in h kakovosti zunanje revizije, k zmanjšanju in avtomatizaciji ponavljajočih se revizijskih nalog, hitrejšemu pregledu in obdelavi podatkov, možnostim testiranja celotne populacije in nenazadnje bi lahko omogočila neprekinjeno revizijo. Uporaba umetne inteligence v reviziji bo za revizorja pomenila pridobitev novega znanja in spretnosti ter dodatna izobraževanja. Na drugi strani pa vključitev tehnologij umetne inteligence prinaša skrb za višje stroške revizije, zaupnosti informacij in varnosti pred kibernetskimi napadi ter pomanjkanje pripravljenosti infrastrukture. V praktičnem delu magistrskega dela je prikazan postopek zbiranja podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika. Z opisno statistično analizo predstavimo pridobljene rezultate vprašanj, ki so bila obdelana s programskim orodjem IBM SPSS. Za ugotavljanje razlik med spremenljivkama spol in zaposlenost anketirancev uporabimo t-test ter za spremenljivko starost anketirancev statistični test ANOVA. Uporabljeni testi pokažejo, da ni statistično značilnih razlik med demografskimi spremenljivkami: spol, starost in zaposlenost anketirancev. Na podlagi povprečnih vrednostih spremenljivk ugotavljamo določene razlike med demografskimi spremenljivkami, ki so v nalogi grafično prikazane. Na podlagi analize podatkov ugotavljamo, da anketirani revizorji v Sloveniji pri svojem delu že uporabljajo umetno inteligenco, ampak velika večina ne uporablja tehnologij, ki so podrobneje predstavljene v tem magistrskem delu. Tehnologija, ki jo revizorji največ uporabljajo, je analitika masovnih podatkov. Revizorji, anketirani v raziskavi, ki so zaposleni v revizijskih družbah Big 4, uporabljajo tehnologije umetne inteligence v povprečju nekoliko več kot revizorji, ki so zaposleni v drugih revizijskih družbah v Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da anketirani revizorji nimajo visokega strokovnega znanja o tehnologijah umetne inteligence. Analitika masovnih podatkov je tehnologija, o kateri imajo revizorji največ strokovnega znanja v primerjavi z ostalimi tehnologijami. Rezultati raziskave pokažejo, da so revizorji pričeli z uporabo umetne inteligence zaradi prihranka časa, večje učinkovitosti in hitrejše analize podatkov. Ugotavljamo, da lahko revizorji s pomočjo rešitev umetne inteligence obdelajo več podatkov, kot jih lahko obdelajo brez uporabe umetne inteligence. Uporaba umetne inteligence omogoča revizorjem, da se čas revidiranja skrajša, čeprav je kar nekaj anketiranih mnenja, da čas revidiranja ostaja enak. Anketirani revizorji so mnenja, da bo umetna inteligenca v prihodnosti spremenila poklic zunanjega revizorja. Predvsem se bodo zmanjšala rutinska dela, proces pa bo v veliki meri avtomatiziran in dela bodo opravljena veliko hitreje.
Ključne besede: zunanja revizija, umetna inteligenca, analitika masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov, robotska avtomatizacija procesov
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,81 MB)

Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Ključne besede: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,82 MB)