Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glasba izjemno vpliva na otrokov celostni razvoj in z revijo Ciciban poje in pleše otroku omogočimo, da glasbo doživi in se z njo izrazi. Izredno pomembna je kulturna vzgoja, ki jo z revijo prenašamo na otroke, saj je v teh časih niso deležni v tolikšni meri, kot bi jo morali. Otroci z nastopom pridobivajo samozavest, veselje po končani reviji, ko starši otroke pričakajo s ponosom, je nepopisno lepo. Želimo si, da bi revija Ciciban poje in pleše delovala še mnogo let za prihodnje generacije. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev glasbenih dejavnosti v vrtcu, pevskega zbora kot obogatitveno dejavnost ter predstavitev razvoja revije Ciciban poje in pleše od samega začetka, od leta 1970 do danes. V empiričnem delu smo raziskali, katere pesmi so se prepevale na reviji ter kako revija vpliva na delo vzgojiteljev v mariborskih vrtcih. Ugotovili smo, da so skozi vsa leta prevladovale pesmi skladatelja Janeza Bitenca, v prvih 30. letih tudi Janeza Kuharja ter v zadnjih 20. letih pesmi Tomaža Habeta. Veliko so se prepevale slovenske ljudske pesmi in pesmi Mire Voglar. Skozi leta je repertoar pesmi postal zelo širok, pojavljale so se pesmi različnih slovenskih in tujih skladateljev ter tuje ljudske pesmi. Ugotovili smo, da imajo v večini enot po mariborskih vrtcih obogatitvene dejavnosti v obliki pevskega zbora in plesne skupine. Vzgojitelji z otroki veliko prepevajo in plešejo, kar je v vrtcu izredno pomembno. Revija Ciciban poje in pleše pozitivno vpliva na delo vzgojiteljev v vrtcih.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, otrokov razvoj, otroške pesmi, pevski zbor, revija Ciciban poje in pleše
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1338; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Najprej so bili samo zvoki, ki jih je človek izvajal z udarjanjem na trde, zveneče predmete in jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bilo bolj kakor petje vpitje in oponašanje zvokov iz narave. Pri tem je človeka najbolj prevzel ritem. Z njim je povezal tudi gibanje telesa. Tako so se rodili ples, petje in igranje na zveneče predmete (les, kamen, kost). Nastanek piščali je prinesel nov glasbeni izraz — melodijo, ki pa predstavlja višji glasbeni razvoj. Sprva se je glasba ustno prenašala iz roda v rod. Ko pa so se pojavili posebni znaki za pisanje not, se je tudi glasba začela spreminjati. Ni pa se spreminjala samo glasba, spreminjala se je tudi miselnost o vplivu glasbe na človeka. Glasba ima izjemno pozitiven vpliv na oblikovanje značaja posameznika. Zato se je glasba počasi začela pojavljati v glasbenih knjižicah; najprej kot ročno napisana, ob izumu tiskarskega stroja pa se je začela množično objavljati v publikacijah. Čez čas so odkrili, da je otrok za glasbo zelo dovzeten, da jo potrebuje, da otroka glasba čustveno bogati in plemeniti. Zato so začeli v mladinskih publikacijah (Vertec, Angeljček …) objavljati pesmice za otroke, ki so bile sprva bolj zahtevne po vsebini, besedilu, melodiji, razponu, ritmu in tonskem načinu. Po drugi svetovni vojni pa so otroške pesmice, ki so bile objavljene v publikacijah, kot sta Ciciban in Cicido, postale manj zahtevne. Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti razvoj tiskanega besedila in glasbenega tiska na Slovenskem, pojav prve uglasbene pesmice v otroški reviji, zgradbo in razvoj Cicibana ter Cicidoja, izvesti analizo uglasbenih pesmic ter pripraviti zbirko vseh uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido. Namen empiričnega dela je ugotoviti prepoznavanje uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido ter pogostnost njihove uporabe v praksi.
Ključne besede: revija Ciciban, revija Cicido, uglasbene pesmice, serijska publikacija, pojav prve pisave, zgodovina tiska, razvoj mladinskega tiska, zgodovina zapisovanja glasbe, notni tisk, predšolski otrok.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2010; Ogledov: 4076; Prenosov: 850
Celotno besedilo (2,96 MB)