SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
PRAVNE NORME ZA DELOVANJE REVIZORJEV V SLOVENIJI S PREDLOGI SPREMEMB
Jasna Krajnc, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Dandanes, v vsakem poklicu prihaja do pritiskov iz nasprotne strani zaradi lastnih interesov. Zunanja revizija in revizorji pri tem niso izjema. Družbe morajo po svojem nacionalnem zakonu vsako leto izdati revidirano letno poročilo. Zaradi javnega vpogleda v informacije prikazane v letnem poročilu si vsako poslovodstvo družbe tako ali drugače prizadeva za čim boljše poslovne rezultate. Slednje je pomembno tudi za delničarje družbe ter za potencialne investitorje. Zunanji revizor te rezultate pregleda in o njih izda svoje objektivno mnenje. Tukaj pa prihaja do raznih trenj med poslovodstvom in revizorjem. Prihaja lahko do raznih pritiskov od strani poslovodstva naj revizor izda mnenje, ki bo v prid družbi. Zakon na tem področju sicer določa sankcije za kršenje določil, vendar je potrebno korenito spremeniti oziroma dopolniti zakonodajo ter povečati število nadzorov nad revizorji in revizijskimi družbami. V okviru tega diplomskega seminarja je bilo predstavljenih nekaj predlogov sprememb zakonodaje kateri naj bi pripomogli k boljšem položaju zunanjih revizorjev pri opravljanju revizije.
Ključne besede: zunanja revizija, revidiranje, Zakon o revidiranju, Zakon o gospodarskih družbah, Sarbanes-Oxleyjev zakon, neodvisnost, nepristranskost
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1251; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (777,75 KB)

12.
PROUČITEV RAČUNOVODSKEGA NADZORA V PODJETJU GORENJE D.D.
Petra Hriberšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V mnogih, predvsem manjših podjetjih nadzor poslovanja pomeni dodaten strošek, ki presega prinešene koristi, zato izvajajo le neformalno sprotno kontroliranje poslovanja in pri tem ne potrebujejo posebaj formiranih oddelkov. Največkrat tudi računovodske storitve in analize poslovanja prepustijo zunanjim izvajalcem, zato računovodskega nadzora, kot dela poslovnega nadzora v organizaciji ne izvajajo. V večjih podjetjih, še posebno tistih, z decentralizirano strukturo je le-ta nujno potreben za obstoj podjetja, v nekaterih oblikah organizacij pa tudi zakonsko obvezen. Dober računovodski nadzorni sistem podjetjem prinaša mnoge koristi v smislu informacij o njihovem finančnem položaju in kar je najbolj pomembno, o vzrokih, ki so jih privedli do trenutnega položaja. Šele ko poznamo vzrok za nastalo situacijo namreč lahko razmišljamo o ukrepih za izboljšanje ali ohranjanje položaja podjetja in pripravimo vse potrebne vire, ki jih pri tem potrebujemo. Kljub omenjenim koristim, se nekatera podjetja premalo zavedajo pomena nadziranja in ga jemljejo le kot obveznost do zunanjih uporabnikov informacij. Takšna podjetja izvajajo le tako imenovane trde kontrole računovodskih podatkov, ki so najpogosteje vgrajen v informacijski sistem podjetja. Danes vedno kompleksnejše potrebe poslovodstva poleg teh zahtevajo tudi izvajanje mehkih kontrol, ki so manj formalne in jih najpogosteje ni mogoče vgraditi v informacijski sistem podjetja, kar pa še ne pomeni, da so manj pomembne. Njihovo dosledno izvajanje prav tako prinaša mnoge koristi, v smislu informacij, ki so potrebne za izboljševanje delovanja notranjih kontrol, ocenjevanje tveganja in načrtovanje izvajanja notranjih kontrol. Če želimo v poslovni proces vpeljali tudi mehke kontrole, je ključnega pomena politika vodstva, ki mora dopuščati zdravo mero demokracije in s tem vplivati na zaposlene, da se počutijo kot del podjetja. Ko dosežemo zaupanje zaposlenih in ko imajo le-ti občutek, da s svojimi predlogi in delom prispevajo k rasti podjetja ter da jim podjetje njihov vložek na nek način vrača, smo naredili velik korak pri vpeljavi mehkih kontrol. S takšnim načinom dela namreč dvigujemo etične in moralne vrednote, krepimo komunikacijo in tako izboljšujemo celoten nadzorni sistem.
Ključne besede: računovodski nadzor, revidiranje, kontroliranje, informacije, COSO, CoCo
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 603; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

13.
REVIZORJEVI POSTOPKI PREVERJANJA DELOVANJA NOTRANJIH RAČUNOVODSKIH KONTROL V DRUŽBI X
Boštjan Bohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Notranje računovodske kontrole so načrtno in sistematično vgrajeni postopki in metode, ki zagotavljajo točnost, zanesljivost in popolnost računovodskih evidenc ter izdelovanje pravilnih in resničnih računovodskih izkazov, omogočajo varovanje premoženja, preprečujejo in odkrivajo napake v delovanju podjetja ter zagotavljajo spoštovanje zakonov in načel, sprejetih v splošnih aktih podjetja. Notranje računovodske kontrole tudi zagotavljajo delovanje računovodskega sistema, kateri zagotavlja podatke in informacije za izdelavo računovodskih izkazov, za katere je odgovorno poslovodstvo. Notranje računovodske kontrole lahko delujejo le v urejenem okolju. S sistemom notranjih računovodskih kontrol želimo preprečiti in odpraviti napake in prevare. Revizor se mora najprej temeljito seznaniti s kakovostjo notranjih računovodskih kontrol, saj je od njih odvisna zanesljivost računovodskih izkazov in poslovnih poročil. To stori s pomočjo preučevanja delovnih procesov in dokumentacije. Tako poizveduje o sistemu notranjih računovodskih kontrol s vprašalniki, opisi potekov procesov in dokumentacije ter z razgovori. Pri preverjanju notranjih računovodskih kontrol bo revizor s pomočjo poteka dokumentov spoznal, če so prejete informacije o delovanju sistema pravilne in popolne. V primeru, da pride do pomanjkljivosti in nepravilnosti v delovanju notranjih računovodskih kontrol, mora revizor seznaniti poslovodstvo in predlagati ukrepe za njihovo odpravo. Na podlagi ugotovitev o zanesljivosti in ustreznosti delovanja notranjih računovodskih kontrol revizor poroča poslovodstvu o kakovosti notranjih računovodskih kontrol in določi vrsto, obseg in čas postopkov za preverjanje podatkov v računovodskih izkazih. Če revizor ugotovi, da so notranje računovodske kontrole zanesljive in ustrezne, preverja le manjšo količino podatkov. V primeru ugotovitve, da so notranje računovodske kontrole nepopolne pa obseg preverjanja podatkov v računovodskih izkazih poveča.
Ključne besede: notranje računovodske kontrole, sistem notranjih računovodskih kontrol, revidiranje notranjih računovodskih kontrol, revizor, revizorjevi postopki, MSR 315.
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 1066; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (637,28 KB)

14.
Goljufije, povezane z računovodstvom
Sabina Špela Skubic, 2015, diplomsko delo

Opis: Prevare v računovodskih izkazih se pojavijo kot prevare v poslovanju, ki jih slovenski revizijski standardi opredeljujejo kot namerne napačne predstavitve računovodskih informacij. Prevare v računovodskih izkazih so tiste prevare, do katerih pride v poslovanju in katere je moč odkriti v računovodskih izkazih. Različni avtorji navajajo dva pomembnejša sklopa prevar v računovodskih izkazih. To so prevare, s katerimi se želi prikazati dobiček, večji od dejanskega, in tiste, s katerimi se želi prikazati dobiček, ki je manjši od dejanskega. Različne tehnike, ki se jih poslužujejo posamezniki pri goljufijah v okviru računovodstva, so opisane v diplomskem delu. Ko odkrijemo, da je bila izvedena prevara v računovodstvu, nas zanima, zakaj. Enostavnega odgovora na zastavljeno vprašanje ne poznamo. Poznamo le več vrst teorij, ki se trudijo čim bolje odgovoriti na to vprašanje. Nekatere teorije se tako bolj osredotočajo na proučevanje značilnosti kriminalitete, druge pa bolj na značilnosti storilcev kaznivih dejanj. Ena izmed pomembnih nalog poslovodstva podjetja je zagotavljanje nadzora. Večji kot je nadzor, večja je verjetnost, da bodo prevaro odkrili. Revizijska stroka in forenzično računovodstvo nista tako le golo preverjanje postavk v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida, temveč tudi razumevanje poslovanja, ki se skriva za postavko. Notranji in zunanji revizorji tako igrajo pomembno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju prevar. Namen različnega nadzora v poslovanju je ob pravem času opozoriti poslovodstvo na morebitne nepravilnosti v računovodskih listinah in tako preprečiti nadaljnjo škodo v podjetju.
Ključne besede: kazniva dejanja, goljufije, finančne goljufije, računovodstvo, preprečevanje, preiskovanje, revidiranje, forenzično računovodstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 03.04.2015; Ogledov: 721; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (543,07 KB)

15.
PREDNOSTI IN SLABOSTI POUČEVANJA REVIDIRANJA S POMOČJO METODE PRIGODKA
Doroteja Hohler, 2012, diplomsko delo

Opis: Praktično usposabljanje je odločilen proces, ki služi hitrejši zaposlitvi po končanem študiju. Posledično vpliva na večje samozaupanje in na učinkovitejšo usposobljenost za delo. V diplomskem seminarju smo se osredotočili na poučevanje predmeta revidiranje s pomočjo metode prigodka na različnih fakultetah. S pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli skupaj s študenti Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, smo ugotovili, da na slovenskih fakultetah primanjkuje poučevanja s pomočjo metode primera. Začetki metode primera so povezani s Harvard Business School, kjer so jo uporabljali za pripravo študentov na praktično delo. V zaključnem delu smo prišli do ugotovitev in podali predloge izboljšav, ki bi jih lahko izobraževalne ustanove v prihodnosti upoštevale. Z izsledki pri diplomskem seminarju smo prišli do zaključka, da izobraževalne ustanove dajejo premalo poudarka na poučevanje s pomočjo metode primera; torej na fakultetah primanjkuje diskusije v odnosu študent - predavatelj. Mogoče je tudi to razlog, da se študenti odločajo za študij v tujini.
Ključne besede: revidiranje, metoda primera, praktično usposabljanje, poučevanje predmeta revidiranje.
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 902; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

16.
POSEBNOSTI REVIDIRANJA SISTEMA NOTRANJIH KONTROL PRI POSEKU IN SPRAVILU LESA
Lidija Juvan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar opisuje posebnosti revidiranja sistema notranjih kontrol pri poseku in spravilu lesa. Revidiranje notranjih kontrol daje revizorju ugotovitve o točnem, poštenem in resničnem izkazovanju evidenc revidiranega podjetja in spoznanje o učinkovitem delovnanju notranjih kontrol ter vključuje možnosti opiranja na njih v zaključni fazi revizije, če meni, da so le-te dovolj zanesljive. Glede opredelitve notranjih kontrol je zapisanih veliko definicij različnih avtorjev, pri čemer so si razlage bolj ali manj podobne. Sistem notranjih kontrol uvede poslovodstvo z namenom, da zagotovi varovanje premoženja pri svojem delovanju. V diplomskem seminarju sem opisala proces poteka sečnje in spravila lesa iz gozdov ter posebnosti sistema notranjih kontrol, ki se kažejo kot nadziranje in kontroliranje pravilnosti in popolnosti sprotnih evidenc. Evidence, ki spremljajo ta proces, so fizične kontrole nad pravilnostjo in ustreznostjo izvajanja gozdarske aktivnosti ter računalniškim informacijskim sistemom, kjer gre za preverjanje pravilno vnešenih podatkov prejetih listin in poročil.
Ključne besede: notranje kontrole, revidiranje notranjih kontrol, kontrolni postopki, računovodski sistem, gozdarska dejavnost, posek in spravilo lesa, poslovni proces.
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1140; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

17.
UPORABA KODEKSA POKLICNE ETIKE NOTRANJEGA REVIZORJA
Klemen Poznič, 2012, diplomsko delo

Opis: Kodeks poklicne etike notranjim revizorjem služi kot pomoč za uresničevanje kakovostne izvedbe notranje revizije, katera je pomembna za poslovodstvo in druge uporabnike tovrstnih storitev. Od notranjih revizorjev se zato pričakuje dosledna uporaba Kodeksa. Namen diplomskega seminarja je bil, s pomočjo dobljenih odgovorov notranjih revizorjev, zaznati splošno stanje glede uporabe Kodeksa poklicne etike notranjih revizorjev. Ugotovitve kažejo, da je uporaba Kodeksa na zelo visoki ravni. Za to se »krivi« dobro sistemsko vgrajenost poklicne etike v notranje revidiranje, visoke etične vrednote notranjih revizorjev, dobre kontrole delovanja notranjih revizorjev, izmenjevanje izkušenj, opozarjanja na izobraževanjih itd. V okviru analize so tudi proučevani vplivi določenih dejavnikov na uporabo. Raziskave kažejo na zelo velik vpliv vrednot na uporabo Kodeksa. Na uporabo vplivata tudi starost notranjega revizorja in nenehni pritiski s strani nadrejenih. Zaznani trend uporabe Kodeksa je v primerjavi s preteklimi leti pozitiven, zato lahko notranjerevizijska stroka glede tega optimistično zre v prihodnost.
Ključne besede: uporaba Kodeksa poklicne etike notranjega revizorja, notranje revidiranje, notranji revizor, hierarhija pravil notranjega revidiranja, poklicna etika.
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 932; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (948,91 KB)

18.
PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJA
Daniel Zdolšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Ključne besede: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Objavljeno: 22.02.2013; Ogledov: 1249; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo

19.
ELEKTRONSKO PODPRTO DAVČNO INŠPICIRANJE OB UPORABI PROGRAMSKE PODPORE ACL IN IDEA
Mateja Kuri, 2013, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske in finančne krize, ki pesti svet, so vse države usmerjene v zmanjševanje javnofinančnih odhodkov in skrb za redno plačevanje davkov ter s tem v stabiliziranje javnofinančnih prihodkov in zmanjšanje davčne vrzeli. Elektronsko podprto davčno revidiranje (v Sloveniji znano kot elektronsko davčno inšpiciranje) je postalo ključnega pomena, saj davčnim revizorjem pomaga pri odkrivanju računovodskih nepravilnosti na področju odmere in plačevanja davkov. Za izvedbo elektronsko podprtega davčnega revidiranja je na razpolago večje število revizijskih programskih orodij za obdelavo in analizo podatkov. V magistrskem delu smo najprej primerjali in analizirali funkcije izbranih programskih orodij ACL in IDEA za davčne potrebe ter predstavili ključne razlike med njima. Medsebojna primerjava funkcij obeh programskih orodij je pokazala, da sta si programski orodji zelo podobni. Razlike opazijo samo izkušenejši uporabniki, ki se zelo težko opredelijo, katero programsko orodje je boljše. Obe orodji omogočata avtomatično poudarjanje podatkovnih razlik s pomočjo funkcije Analiza podatkov, ki je ključna funkcija za opravljanje dela davčnih revizorjev. S tem smo potrdili, da se funkcije programskih orodij ACL in IDEA za potrebe davčnega revidiranja bistveno ne razlikujejo. Namen magistrskega dela je bil proučiti uporabnost programskih orodij ACL in IDEA za davčne potrebe (kot podpore elektronskemu davčnemu revidiranju) v izbranih državah sveta. Trend uporabe programskih orodij ACL in IDEA za davčne potrebe v obdobju 2004–2011 kaže, da je programsko orodje ACL v svetu v tem obdobju najbolj razširjeno programsko orodje te vrste, saj ga uporabljajo tako službe interne revizije in revizijske hiše kot tudi davčni revizorji. Z empirično raziskavo smo proučili uporabnost programskih orodij ACL in IDEA za podporo elektronskemu davčnemu revidiranju v sedemdesetih izbranih državah sveta Amerike, Evrope, Azije in Afrike. Ugotovili smo, da kljub visokemu deležu elektronsko podprte davčne revizije nekateri davčni organi izbranih držav sveta le-te še vedno ne izvajajo. Druga izmed ugotovitev je, da je ACL v letu 2012 najpogosteje uporabljeno programsko orodje na področju davčnega revidiranja. Davčni revizorji menijo, da sta programski orodji ACL in IDEA uporabni za izvedbo elektronsko podprtega davčnega revidiranja, vendar so bolj zadovoljni s programskim orodjem ACL kot pa s programskim orodjem IDEA. Z višjo povprečno oceno ocenjujejo tudi njegovo uporabnost/koristnost.
Ključne besede: elektronsko davčno revidiranje, davčni revizor, programska oprema za elektronsko podprto davčno revidiranje, ACL, IDEA, uporabnost/koristnost programske opreme za izvedbo elektronskega davčnega revidiranja
Objavljeno: 13.03.2013; Ogledov: 1145; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

20.
REVIZORJEVA OCENA TVEGANJA POMEMBNO NAPAČNE NAVEDBE ZARADI PREVARE V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH NA PODLAGI TRIANGULACIJE REVIZIJSKIH DOKAZOV
Tomaž Ličen, 2013, magistrsko delo

Opis: Pojem prevare je težko opredeljiv, saj je odvisen od tega, iz katerega zornega kota prevaro opazujemo. Po standardih jih delimo na poslovodske in zaposlenske. Motive za nastanek prevare smo predstavili s trikotnikom prevar, ki razlaga, da posamezniki zagrešijo prevaro, ko so prisotni trije dejavniki: pritisk, priložnost in racionalizacija. Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar nosi poslovodstvo, ki mora skrbeti za usmeritve in postopke, ki pomagajo dosegati kolikor mogoče pravilno in uspešno poslovanje. Zunanji revizor opravlja revidiranje računovodskih izkazov in storitve sorodnih dejavnosti. Revizor ni in ne more biti odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, zato obstaja možnost, da prevare ne bodo odkrite. Zaradi tega mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačnih navedb zaradi prevare. Da revizor zmanjša tveganje na sprejemljivo nizko raven, takšne revizijske dokaze pridobiva iz revizijskih postopkov. Številni gospodarski škandali so vplivali na revizijsko stroko. Razvit je bil nov koncept pridobivanja in vrednotenja revizijskih dokazov, t. i. triangulacija revizijskih dokazov, s katerim se izboljša kvaliteta same revizije. Revizijski dokazi se pri tej tehniki pridobivajo iz treh temeljnih virov: Entity Business States (EBS), Management Information Intermediaries (MII) in Management Business Representations (MBR). Z raziskavo smo ugotovili, da slovenski revizorji razumejo informacije, ki jih da posamezen revizijski dokaz, vendar zatajijo v primeru, ko je uporaba takšnih informacij najbolj bistvena.
Ključne besede: gospodarska prevara, trikotnik prevar, poslovodstvo, zunanji revizor, zunanje revidiranje, pomembno napačne navedbe zaradi prevare, revizijski dokazi, gospodarski škandali, triangulacija revizijskih dokazov, raziskava
Objavljeno: 02.09.2013; Ogledov: 1384; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici